V njih je definirana kot tržno blago oziroma so kot tržne opredeljene storitve, povezane z njo. Nobeno podjetje ne more prisiliti države, da privatizira ali na določen način uporabi vodo, ki je v naravnem stanju. A takoj ko se voda pojavi na trgu, postane predmet prostotrgovinskega sporazuma. Ta potem velja za vse vidike ravnanja z vodo, od čiščenja in priprave pitne vode do ravnanja z odpadno vodo ter uporabe v pivovarski ali kateri koli drugi dejavnosti. Prostotrgovinski sporazumi temeljijo na negativnih seznamih, kar pomeni, da zadevajo čisto vse blago in storitve razen tistih, ki jih države posebej izpostavijo in dajo na negativni seznam. Če kakšno stvar pozabijo, bo pač postala predmet sporazuma. Evropska komisija pravi, da bo pitno vodo izvzela iz sporazumov. Toda to lahko stori le pri povsem javnih vodovodih. V tem primeru lokalnih skupnosti nihče ne more prisiliti, da vodooskrbo odprejo trgu in konkurenci. A če je sistem vodooskrbe vsaj delno privatiziran, recimo prek javno-zasebnega partnerstva, izjeme ne more biti in pitna voda postane tržno blago.
Iz tega jo je mogoče spremeniti nazaj v javno dobro.Če po privatizaciji oskrbe s pitno vodo nova vlada ugotovi, da je bila privatizacija napaka, kot že ugotavlja na stotine lokalnih skupnosti po svetu, sledi spor oziroma se sproži mehanizem ISDS (Investor-state dispute settlement, op. p.). Tuje podjetje – domače v osnovi ne – lahko toži državo, to pa stori prek katere koli podružnice na svetu. Veolia in Suez, ki sta globalno največji vodarski podjetji, sta sicer evropski, toda lahko vas tožita prek severnoameriške podružnice. Poleg tega morate vedeti, da v Evropi govorite zgolj o izvzetju pitne vode iz prostotrgovinskega sporazuma. Edina evropska država, ki je kot izjemo določila še odpadne vode, je Nemčija. Slovenija tega ni storila. Zasebne multinacionalke lahko takoj po uveljavitvi sporazuma zahtevajo dostop do vašega trga z odpadnimi vodami in rečejo, da situacija zdaj ni poštena, saj dajete prednost lokalnim ponudnikom storitev. Gre torej za zelo omejene izjeme, s katerimi v resnici ne bo mogoče zavarovati vaše vode. Še posebno ne, ko bodo multinacionalke enkrat pri vas.
Da?Slišala sem, da v Sloveniji že imate tuje pivovarsko podjetje, ki ima dostop do vaše vode, jo izkorišča in izvaža v tujino. Denimo, da oblasti s študijami dokažejo, da se zaradi pretiranega črpanja nevarno znižujejo vodne zaloge, in zato od podjetja zahtevajo ali zmanjšanje črpanja ali pa celo prekinitev. Podjetje bo moralo spoštovati nov zakon, toda imelo bo pravico tožiti vlado in od nje zahtevati finančno odškodnino za ves dobiček, ki ga bo na ta račun izgubilo. Nasprotno manjše domače podjetje brez podružnic v tujini te pravice ne bo imelo. Prostotrgovinski sporazumi dajejo pravice samo nadnacionalnemu kapitalu, in to pravice, ki jih vaša lokalna podjetja ne bodo imela. Zato so ti sporazumi v resnici način uničevanja manjših in srednje velikih podjetij. Hkrati bodo velikim korporacijam omogočili, da izpodbijajo vaša pravila zaščite vode. V Kanadi imamo vrsto primerov, ko smo morali okoljske predpise na zahtevo korporacij omiliti.
Na primer?Prvi tak primer po podpisu sporazuma z ZDA (NAFTA, op. p.) je bil dodatek h gorivu MMT, ki je prepovedan v Evropi in po večini ZDA. Prepovedala ga je tudi Kanada, a je ameriški proizvajalec Ethyl Corporation tožil vlado. Čeprav je naš takratni premier govoril o rakotvorni snovi, ki je nevarna za otroke, se je vlada umaknila in preklicala zakon, podjetju poslala pisno opravičilo in korporaciji plačala odškodnino za tisto leto, ko je bil MMT v državi prepovedan. Drugi je primer province Quebec, ki je prepovedala uporabo z rakom povezanega pesticida 2,4-D, a se je po tožbi tajno poravnala s proizvajalcem, tako da sploh ne vemo, kakšen je bil dogovor. Vemo le, da so predstavniki province pristali na to, da ne bodo več kritizirali podjetja.
Ti primeri kažejo, kako podjetja izrabljajo prostotrgovinske sporazume za lekcije vladam, da nimajo nobene pravice postavljati podjetjem neprijaznih omejitev in standardov. Če boste privolili v predlagane prostotrgovinske sporazume, bodo imele severnoameriške korporacije pravico izpodbijati vse standarde, ki so v Evropi višji v primerjavi s Severno Ameriko. Sem za prostotrgovinske sporazume, ampak ne takšne, ki ogrožajo vodo in prehransko varnost ljudi ter rahljajo omejitve pri uporabi kemikalij. Kajti v Evropi so za kemikalije in pesticide standardi višji kot pri nas. Mi recimo dovoljujemo nikotinoide, ki so bili povezani s pomori čebel. Naša vlada pravi, da so povsem varni, tu v Evropi so prepovedani. Kako bomo uskladili te predpise? Kanada jih je prek sporazuma NAFTA v veliki meri že uskladila z ameriškimi, in to navzdol.
V tej luči slovenski poskus zapisa pravice do pitne vode v ustavo deluje malce naivno.Idejo bi morali uresničiti, saj boste s tem pokazali, da je voda za vas človekova pravica in javno dobro. Morajo pa ljudje razumeti, da so prostotrgovinski sporazumi nad vašimi domačimi zakoni, tudi nad ustavo. Zato jih v predlagani obliki ne bi smeli podpisati. Po sprejetju NAFTA je morala Kanada spremeniti in prilagoditi vrsto svojih predpisov, med njimi vso energetsko zakonodajo. Kanadska nafta in plin sta postala severnoameriška, zato ju domačini nismo več smeli dobivati po nižji ceni kot Američani.
Ti sporazumi po vašem mnenju pomenijo največjo grožnjo, toda med tveganji omenjate tudi lažno prepričanje, da živimo v vodnem izobilju, in vero, da lahko vse probleme z vodo rešimo s tehnologijo. Zakaj recimo razsoljevanje ni rešitev?Morda bomo nekoč imeli energijsko nevtralno razsoljevanje, toda obstoječa tehnologija je energijsko izredno potratna in zato povzroča več težav, kot jih rešuje. Ustvarja ogromne količine toplogrednih plinov in s tem pospešuje podnebne spremembe, ki ogrožajo vodo. Poleg tega je razsoljevanje izredno drago. Ni naključje, da ga ne uporabljajo v revnejših državah, temveč v bogatih Savdski Arabiji, Združenih arabskih emiratih, Izraelu, ZDA. Pri tem povzročajo strašne zločine. Ogromni stroji za reverzno osmozo skupaj z morsko vodo zajemajo sol in morsko življenje, ki ju nato s pomočjo kemikalij izločijo in zgoščeno mrtvo mešanico brez vode nato vrnejo v morje. Ta koncentrat ubija korale, zato je Avstralija dolge cevovode speljala daleč stran od obale. Glede na našo uporabo in uničevanje vodnih virov bi potrebovali veliko takšnih tovarn za razsoljevanje.
Pri tem s pomanjkanjem pitne vode in dostopom do nje nimajo težav le v tretjem svetu, temveč to vse bolj postaja tudi problem razvitega severa, tudi Evrope.Na svetu ne obstaja država, ki se ne bi soočala z določeno stopnjo onesnaženosti, uničenosti ali čezmerne izkoriščenosti svojih vodnih virov. Okoljska vprašanja so se premaknila na globalni sever, toda enako je z vprašanjem človekove pravice do vode. Pred desetimi leti ste ob pomanjkanju vode pomislili na revne Afričane, ki z vedri na glavah po vodo korakajo daleč. Zdaj lahko mirne duše pomislite tudi na ameriški Detroit ali kakšno mesto v Grčiji ali na Madžarskem, kjer so se cene vode dvignile oziroma varčevalni programi zahtevajo odklapljanje vode ljudem, ki ne morejo plačati položnic. Kdor ob tem misli, da se to v njegovi skupnosti ne more zgoditi, se moti. Ko vodne zaloge upadajo in ponudba usiha ter povpraševanje raste, ko na področje vstopa zasebni sektor, ki z obema rokama grabi priložnost, razlika med enim odstotkom najbogatejših in vsemi drugimi pa se povečuje, cena vode raste in ljudje bodo prej ali slej imeli problem.
Kakšna je v tem primeru moč resolucije Združenih narodov, da ima vsakdo pravico do čiste pitne vode in sanitarij?Združeni narodi nimajo vojske. Nihče ne more prisiliti nobene države, da ravna prav. Namen in moč resolucije se skriva v kolektivni odločitvi človeške družine, da ni prav, da otroci umirajo zaradi bolezni, ki se prenašajo z vodo, ker ne najdemo denarja, da bi jim priskrbeli čisto pitno vodo. Čeprav resolucija čez noč ni spremenila ničesar, deluje. Pred približno tremi leti so v Detroitu vsak teden tri tisoč družinam odklopili vodo, toda o tem ni poročal noben medij. Po posredovanju posebnih odposlancev Združenih narodov je za sramoto izvedel ves svet, ameriške oblasti pa so ustavile odklope.
