Skoraj tri leta trajajoča pogajanja za sklenitev prostotrgovinskega sporazuma med EU in ZDA so z objavo pogajalskih stališč EU in ZDA v pogovorih poskrbela za številne kritike predvsem na evropski strani Atlantika. Čeprav v evropski komisiji poudarjajo, da dokumenti, ki so pricurljali v javnost, še ne predstavljajo končne verzije sporazuma, pa kritiki v njih vidijo predvsem podrejeno vlogo evropskih pogajalcev v primerjavi z ameriškimi. Iz dokumentov je razvidno, da denimo ZDA niso pripravljene popustiti pri uvoznih dajatvah za evropske avtomobile na ameriški trg, če Evropejci ne bi dovolili uvoza gensko spremenjenih proizvodov iz ZDA na svoj trg. Državni sekretar v ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti je prepričan, da do takšne vezane trgovine naposled ne bo prišlo.
Zaradi razkritih dokumentov, ki jih je objavila okoljevarstvena organizacije Greenpeace, je najostrejša kritika včeraj prišla iz Pariza, kjer je socialistična vlada Françoisa Hollanda (tudi zaradi obsežnega kmetijskega sektorja v državi) že vse od lanskega leta precej skeptična do sklepanja prostotrgovinskega sporazuma z ZDA. Francoski minister za trgovino Matthias Fekl se je glede na ameriški pristop v pogovorih z evropskimi pogajalci zavzel za prekinitev trgovinskih pogajanj. Predsednik Hollande je zagrozil celo z vetom na sporazum, če bi končal v takšni obliki, kot jo ima sedaj.
Za previdnost in transparentnost
Kritični odzivi so bili tudi v Sloveniji. Najbolj kritičen je bil Andrej Gnezda, nacionalni koordinator mednarodne civilnodružbene mreže za ustavitev sporazuma. Zaradi razkritij dokumentov TTIP je menil, da bi morala slovenska vlada preklicati pogajalski mandat evropski komisiji in tako prekiniti pogajanja. »Jasno se vidi, da gredo pogajanja v nasprotno smer od zahtev nacionalnih parlamentov in evropskega parlamenta,« je dejal Gnezda. Razkriti dokumenti po njegovem mnenju potrjujejo to, o čemer se je že dalj časa špekuliralo – da je namreč evropska komisija pripravljena žrtvovati posamezne interese za doseganje drugih. Kot primer je navedel prav povezovanje liberalizacije uvoza evropskih avtomobilov z omogočanjem ameriškega izvoza gensko spremenjene hrane na evropski trg ali povezovanje izvoza ameriškega utekočinjenega plina z večjo liberalizacijo storitev na evropskem trgu.
Minister za kmetijstvo Dejan Židan in tudi Aleš Cantarutti sta se zavzela za dodatno pozornost pri sprejemanju sporazuma in transparentnost pogajanj. »Temeljit razmislek je bistveno pomembnejši kot hitrost sprejemanja,« je dejal Židan. Kot so pojasnili v ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, bo Slovenija še naprej podpirala pogajanja o sklenitvi ambicioznega in uravnoteženega sporazuma, hkrati pa se bo zavzemala za previdnost pri pogajanjih. V TTIP namreč za slovensko gospodarstvo pri trgovanju z ZDA vidijo kar nekaj koristi, med drugim tudi za slovenske dobavitelje avtomobilske industrije. Po Gnezdovi oceni je čas tovrstnih političnih pozivov minil. Pogajanja bi bilo treba končati ali jih začeti znova, je pristavil.
Američani bolje branijo svoje interese
Evropski poslanec Ivo Vajgl (ALDE) je menil, da mora Evropa v pogajanjih z ZDA tudi zaradi vojn v Iraku in Afganistanu ohraniti previdnost. Po njegovi oceni bo zaradi razkritih dokumentov TTIP treba spremeniti stil in vsebino pogajanj, nikakor pa ne zavreči koncepta svobodnega pretoka trgovine. »Najnovejša razkritja o TTIP so opozorilo, da mora Evropa sama zaščititi svoje interese, vsebino pogajanj odpreti javnosti ter domačim strokovnjakom in institucijam. Bilo bi napačno, če bi se v neusmiljeni globalni tekmi zapirali vase in zaostali,« je menil Vajgl in ocenil, da pri sklepanju sporazuma ne gre za ideološki spopad med evropsko desnico in levico. »Gre bolj za merjenje moči med tistimi, ki so pripravljeni slepo slediti ZDA, ne glede na to, koliko nas to stane, in onimi, ki v imenu zdravega in odgovornega odločanja o naših interesih pozivajo k previdnosti,« je pristavil.
Evropska poslanka Tanja Fajon (S&D) o razkritju dokumentov meni, da v pogajanjih Američani zelo močno branijo svoje stališče, in to celo bolj kot Evropska unija. Razkritje sedaj predstavlja močan pritisk na evropsko komisijo, ki bo imela za nadaljevanje pogajanj manjšo legitimnost. Fajonova močno dvomi, da bo sporazum še mogoče skleniti v času Obamovega mandata. »Ni jamstva, da bomo kot politična skupina podprli sporazum,« je še dejala Fajonova.
