»Ostali smo na cesti. Nimamo denarja ne za hrano ne za pot domov,« je Svetovalnici za migrante pred dnevi v telefonskem pogovoru v obupu potožil Hazim Ibrahimović, eden izmed petih delavcev mariborskega podjetja MFS, montažni fasadni sistemi, ki so zadnjih devet mesecev po 10 do 12 ur na dan garali na gradbišču v nemškem Wiesbadnu. Potem ko so zadnjo plačo prejeli decembra lani (za oktober), prispevkov pa jim podjetje ni plačevalo že osem mesecev, za izkoriščevalskega delodajalca niso hoteli več delati. Po posredovanju Svetovalnice za migrante je delavcem priskočila na pomoč nemška konfederacija sindikatov DGB in jim omogočila, da so se lahko vrnili domov. Ob tem so nemški sindikalisti povedali, da se zadnji dve leti ukvarjajo skoraj izključno z nepoštenimi slovenskimi delodajalci. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) gre pri napotitvah na delo prek slovenskih delodajalcev najpogosteje za gradbene delavce in delavce v cestnem tovornem prometu iz držav nekdanje Jugoslavije, zlasti Bosne in Hercegovine. Delodajalci jih pošiljajo na delo predvsem v Nemčijo in Avstrijo.
Enako delo naj bo enako plačano
Da bi tragičnim zgodbam delavcev na začasnem delu v tujini vendarle naredila konec, je evropska komisija (EK) pred dnevi sprejela revizijo direktive o napotenih delavcih iz leta 2014. Spremenjena direktiva sloni na načelu, da mora biti enako delo na istem delovnem mestu enako plačano.
Medtem ko so za napotene delavce na določenih področjih, kot sta zdravje in varnost, sicer že veljala »enaka« pravila kot za delavce iz države članice gostiteljice, vendar jim delodajalec ni bil obvezan plačati več kot minimalno plačo v državi gostiteljici, pa nova direktiva pomeni, da naj bi za napotene delavce v skladu z zakonom ali splošno veljavnimi kolektivnimi pogodbami veljala ista pravila o plačnih in delovnih pogojih kot za lokalne delavce. Plačilo bi po novem vključevalo vse elemente plače, tudi morebitne nagrade ali dodatke. Glede na predlagano direktivo naj bi države članice uzakonile tudi določbo, po kateri bi morali podizvajalci svojim delavcem zagotoviti enako plačilo kot glavni izvajalec.
»Že na začetku svojega mandata sem poudarila, da moramo olajšati mobilnost delovne sile, vendar mora biti ta mobilnost poštena,« je ob predstavitvi direktive povedala evropska komisarka za zaposlovanje, socialne zadeve, strokovno usposobljenost in mobilnost delovne sile Marianne Thyssen.
Ministrstvo upoštevalo zahteve
Evropski sindikati, med drugim Evropska federacija gradbenih in lesarskih delavcev (EFBWW) pa tudi Svetovalnica za migrante v Sloveniji, ne delijo optimizma evropske komisije.»To je mrtva črka na papirju. Predvsem je treba urediti nadzor in to že v Sloveniji,« pravi Goran Zrnić iz Svetovalnice za migrante.
V svetovalnici menijo tudi, da zahteva, po kateri bi napotenim delavcem namesto zgolj minimalne plače zagotovili plačilo po splošni kolektivni pogodbi, prav tako še ne omogoča popolne enakopravnosti. »Splošna kolektivna pogodba nima toliko pravic kot podjetniške pogodbe, kar pomeni, da bodo napoteni delavci še naprej na slabšem kot domači delavci,« ocenjuje direktivo Goran Lukič iz Svetovalnice za migrante.
V sindikatih in Svetovalnici za migrante si več obetajo od predloga zakona o napotitvi delavcev na delo, ki ga je ministrstvo za delo predstavilo januarja in je trenutno v javni obravnavi. Na ministrstvu so povedali, da socialni dialog še poteka, zato o dokončnih rešitvah še ne morejo govoriti. So pa na zahtevo sindikatov in Svetovalnice za migrante v predlog zakona uvrstili določilo, po katerem mora podjetje dokazati tudi, da najmanj 25 odstotkov prometa ustvari v Sloveniji. Vlada naj bi besedilo obravnavala v prvi polovici aprila.
