Z raziskavo so želeli ugotoviti, kakšen vpliv imajo kratki izbruhi intenzivne vadbe v primerjavi z daljšimi, zmernejšimi vajami. Pri opazovanju 27 športno neaktivnih moških, ki so v 12 tednih opravili po tri rekreacijske naloge na teden, so ugotovili, da so kratke in intenzivne vaje v primerjavi s klasičnim vztrajnostnim treningom obrodile skoraj identične učinke na ključne zdravstvene indikatorje, kot so regulacija sladkorja v krvi ter kondicija osrčja in dihal.
Konkretnejši opis vaj, ki so jih morali opraviti prostovoljci med raziskavo, navaja tri ponovitve 20-sekundnih sprintov na kolesu z dvominutnimi intervali počasnejšega kolesarjenja za eno skupino in 45-minutno zmerno kolesarjenje pri 70 odstotkih maksimalnega srčnega utripa za drugo skupino. Obe sta poleg naštetega imeli še dve minuti ogrevanja in tri minute ohlajanja.
Glavni avtor raziskave, ki je bila objavljena v znanstveni reviji PLOS ONE, Martin Gibala pravi, da je pri sprinterskem načinu vadbe zelo pomembna razlika med visoko intenzivnostjo vaje in obdobjem manj intenzivne vadbe. Opozarja, da nekaj podobnega vidimo že v naravnem vedenju ljudi. Predvsem pri otrocih hitro opazimo, da se na igrišču ne igrajo z zmerno intenzivnostjo prek daljšega obdobja, temveč imajo izbruhe visoke intenzivnosti, ki jim sledijo obdobja bolj umirjene igre. Ugotovitve raziskave pri tem kažejo, da smo vsi sposobni najti nekaj časa za dovolj učinkovito rekreacijo. Kot pravi Gibala, njihova ugotovitev ne velja zgolj za kolesarjenje, temveč lahko svojo kondicijo precej izboljšamo že s hojo po stopnicah in podobnimi vsakodnevnimi aktivnostmi, med katere sodijo tudi čiščenje in druga fizično napornejša hišna opravila.
