Da bi javno podjetje Energetika Ljubljana lažje našlo napake na vročevodnem omrežju, zaradi katerih iz cevi uhaja topla voda, si pomaga s tehnologijo termografskega snemanja iz zraka. Ta jim omogoča, da iz zraka vidijo tisto, kar je očem skrito.
Termografska kamera na letalu površino pod sabo posname tako, da na posnetku objekte z višjimi temperaturami obarva s toplimi barvami, objekte z nižjimi temperaturami pa s hladnimi barvami. Čeprav so cevi vročevodov pod zemljo, so na posnetkih iz letala lepo vidne prav zato, ker se po njih pretaka vroča voda in termografska kamera jih pobarva svetlo. Tudi morebitno puščanje vročevoda pod površino kamera na primer pokaže kot madež svetle barve.
Lenarčič in Grauf morala delati tudi 1. januarja
Direktor sektorja za distribucijo toplote v Energetiki Primož Matičič je pojasnil, da zračne posnetke termografske kamere računalniško natančno primerjajo z v prostor vrisanim vročevodnim omrežjem in iščejo napake. »Vsaka anomalija, ki jo pokaže termokamera, ne pomeni nujno puščanja vročevoda, zato tudi ne gremo takoj v odkop cevi. Pred izkopom še z drugimi metodami preverimo, ali je anomalija na termoposnetku dejansko uhajanje tople vode,« je povedal Matičič. Kot primer je navedel situacijo na nekem križišču, kjer je posnetek iz zraka pokazal veliko anomalijo na trasi vročevoda, a ko so ga preverili še z ročno termokamero, te napake ni bilo več. Na koncu so ugotovili, da je po vsej verjetnosti, tik preden je letalo posnelo to točko, tam stal avtobus, ki je toliko segrel cesto pod sabo, da je bilo videti, kot da uhaja topla voda.
Termografsko snemanje za Energetiko opravljata Matevž Lenarčič in Domen Grauf iz družbe Aerovizija, ki jo je Energetika izbrala na javnem razpisu. Da z ultralahkim letalom posname celotno območje Ljubljane, Aerovizija potrebuje nekaj dni, saj ima vsak dan na voljo le nekaj ur za snemanje, je povedal Matičič. »Če želimo kakovostne posnetke, mora biti izpolnjenih več pogojev. Snemanje se lahko izvaja ponoči oziroma v zgodnjih jutranjih urah, temperatura ozračja mora biti nekaj dni zapored pod ničlo. Prav tako ne sme biti vetra pri tleh, ki bi izkrivil sliko, niti ne sme biti vetra v višini letala, da ga ne odnaša iz smeri. Dni, ko so izpolnjeni vsi ti pogoji, v Ljubljani ni veliko, predvsem nam težave povzroča megla,« je razkril Matičič in poudaril, da je vsak tak dan zanje dragocen, zato tudi prazniki pridejo v poštev. »Letos sta morala snemati 1. januarja,« je v dokaz navedel Matičič.
Izgubo toplote so zmanjšali za pol
Energetika je Aeroviziji za en posnetek celotne Ljubljane odštela 46.000 evrov, kar je po Matičičevih besedah nizka cena glede na stroške, ki bi nastajali, če bi vročevod puščal. Celotno omrežje so s termografsko kamero do zdaj posneli dvakrat in prvič odkrili 10, drugič pa 16 točk, kjer je vročevod puščal. To je približno 70 odstotkov vseh puščanj, ki jih odkrijejo v enem letu. »Prav uporaba te tehnologije je obrnila približno 15 let trajajoče povečevanje izgub toplote v omrežju. S pospešenim izvajanjem sistematične obnove vročevodnega omrežja v preteklih letih in potem, ko smo leta 2013 začeli uporabljati tudi to tehnologijo, se je izguba toplote zaradi puščanja omrežja prepolovila,« je bil ponosen Matičič.
Prve izkušnje z infrardečimi kamerami so v Energetiki imeli že leta 2012. Takrat je pozimi eden od zaposlenih z ročno kamero prehodil vseh 260 kilometrov ljubljanskega vročevodnega omrežja, da bi ugotovil morebitna puščanja. »Rezultati so bili dobri, ampak da bi to počeli vsako leto, bi bilo prehudo. Potem smo se začeli zanimati za snemanje iz zraka, ki so ga ponekod v tujini že uporabljali, a so imeli različne rezultate. Ponekod so bili zadovoljni z rezultati, ponekod pa ne, zato smo zadevo najprej testirali,« se spominja Matičič.
