V New Yorku od ponedeljka pogajalci Evropske unije in ZDA ponovno razpravljajo o čezatlantskem prostotrgovinskem sporazumu (Transatlantic Trade and Investment Partnership – TTIP), s katerim bi ustvarili največje prostotrgovinsko območje na svetu z 800 milijoni potrošnikov. Čeprav naj bi sporazum po ocenah evropske komisije in ameriške administracije obema gospodarstvoma prinesel številne ugodnosti, je še naprej tarča številnih kritik civilnodružbenih skupin. Z dogovorom, ki naj bi med drugim poenotil regulativne standarde in skoraj v celoti odpravil carinske dajatve, se v EU kot v ZDA nadejajo povečanega medsebojnega trgovanja in ustvarjanja novih delovnih mest.
Pogajanja sicer potekajo že od julija 2013, a pogajalcem doslej ni uspelo sestaviti osnutka sporazuma. Ena izmed problematičnih točk je način reševanja sporov med investitorji in državami. Evropska komisija se je sicer odpovedala klasičnemu mehanizmu ISDS za arbitražno reševanje sporov zunaj nacionalnih sodišč za primere, če bi multinacionalkam države s svojo zakonodajo onemogočale večje dobičke. Nadomestila ga je s predlogom za trajno arbitražno sodišče, a s tem niso zadovoljni ne v Washingtonu ne v civilnodružbenih krogih, kjer ISDS razumejo predvsem kot mehanizem korporacij za nadvlado nad državami in državljani.
Lobiranje za hiter dogovor
Vse od začetka pogajanj sklenitvi sporazuma ostro nasprotujejo predvsem evropske civilnodružbene skupine, ki se bojijo nižanja standardov na področju prehrane in okoljevarstva ter morebitnega večjega vnosa gensko spremenjenih proizvodov na evropski trg. Tudi pred začetkom 13. kroga pogajanj so ponovno demonstrirali proti sklenitvi sporazuma, najštevilneje v nemškem Hannovru, kjer se je pozneje na svoji evropski turneji pri nemški kanclerki Angeli Merkel ustavil ameriški predsednik Barack Obama. Njegovo sporočilo zaskrbljenim evropskim državljanom tudi tokrat ni bilo nič drugačno kot že v preteklih treh letih: sporazum bi koristil obema stranema, ameriško in evropsko gospodarstvo pa se morata s sklenitvijo dogovora prilagoditi globalnim gospodarskim spremembam z drugimi akterji.
Obama si skupaj z nemško kanclerko Angelo Merkel in drugimi evropskimi voditelji želi pogajanja o TTIP skleniti do konca leta, torej še preden bo moral po novembrskih ameriških predsedniških volitvah zapustiti Belo hišo. »Ni realno, da bi se do konca mandata sklenila pogajanja, saj je še veliko ovir, ameriška predvolilna vročica pa se bo zgolj še stopnjevala. Ne želim si tudi, da bi se sporazum, ki prinaša več tveganj kot koristi, sklenil tudi pozneje,« pravi Igor Šoltes, evroposlanec (Zeleni/Evropska svobodna zveza) in eden največjih slovenskih kritikov sporazuma TTIP. Od 24 poglavij so jih pogajalci uskladili zgolj 14, odprta pa med drugim ostajajo še težavna področja farmacije, kemikalij, prehrane, carine, javnih naročil.
Strmoglavljena podpora javnega mnenja
Hitro sklenitev sporazuma otežuje še vse bolj nenaklonjeno javno mnenje. Kot so namreč pokazali nedavni rezultati javnomnenjske raziskave fundacije Bertelsmann, večina državljanov najmočnejšega evropskega gospodarstva – Nemcev – nasprotuje TTIP. Zgolj 17 odstotkov anketiranih namreč meni, da sklenitev TTIP predstavlja pozitivno stvar, v ZDA je ta delež nekoliko manjši – zgolj 15 odstotkov anketiranih Američanov podpira sklenitev sporazuma.
Če rezultate primerjamo s podobno raziskavo izpred dveh let, je na obeh straneh Atlantika zaznati korenit padec podpore sporazumu. Takrat ga je podpiralo še 55 odstotkov Nemcev in 53 odstotkov Američanov. Šoltes si ta padec podpore razlaga tako kot posledico tajnosti pogajanj kot tudi kot pojav drugih študij o vplivih sporazuma na gospodarstvo, ki niso kazali tako rožnate slike kot uradne raziskave evropske komisije. »Zagovorniki sporazuma po prvotnem navdušenju pozneje niso znali več zadostno pojasniti, zakaj je sporazum dober,« pravi Šoltes, ki si je ogledal pogajalske dokumente, ki jih je evropskim poslancem komisija dala na vpogled po pritisku civilne družbe.
Zavedajoč se težav z javnim mnenjem in negotovo ratifikacijo dogovora v evropskem parlamentu je Merklova ob nedavnem Obamovem obisku poskušala pomiriti strahove civilne družbe. Toda podkancler Sigmar Gabriel je ostro opozoril, da bo sporazum nepravičen, če bodo Američani vztrajali pri mantri »kupuj ameriško«, torej prepovedi, da pri javnih naročilih ne bi mogla sodelovati tudi evropska podjetja. »Če bodo Američani vztrajali pri tej poziciji, ne potrebujemo tega prostotrgovinskega sporazuma. TTIP bo spodletel,« je dejal Gabriel. Enako meni tudi Šoltes.
