Ultimat predsednice sveta Onkološkega inštituta ministrici za zdravje

Ni, vendar je pri nas mogoče vse. Jasno so povedali, da mora ministrica narediti tako, kot so odločili oni, ali pa bodo odšli. Res je, da je ministrica pred časom sporočila, da povsem zaupa svetom zavodov – nadzornim organom in da so ti avtonomni. Žal pa pri tem ni dosledna, kajti povsem drugače ravna ob imenovanju gospoda Fakina. Kljub enotni oceni članov UO ZZZS in skupščine ZZZS (45 članov), da je gospod Fakin primeren za generalnega direktorja ZZZS, to izbiro zavrača. Zakaj? S kakšnimi interesi oziroma čigavimi interesi? Kaj pomeni ta dvoličnost? Po drugi strani je g. Fakina imenovala v skupino za pripravo zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju. Kako naj vse to razumemo?

Ob vsem tem ni čudno, če predstavniki vlade v svetu OI LJ, verjetno tudi pod vplivom notranjih članov sveta zavoda, ne razumejo, zakaj gospa ministrica ne potrdi njihove izbire. Še več. Ministrici so postavili ultimat, v smislu, če ne bo tako, kot zahtevajo, bodo odstopili. Večina sedanjih članov bi morala odstopiti že zdavnaj oziroma bi jih bilo treba zamenjati. Zaradi različnih interesov, posameznikov in skupin so kršili poslovnik sveta zavoda, zapirali seje sveta za javnost, niso snemali magnetograma, navajali neresnične očitke in tako dalje. Ministrica je bila na to opozorjena, zgodilo se ni nič. Zdaj se je zgodba obrnila proti njej, kar je bilo glede na nekatere posameznike in razmere na OI LJ tudi pričakovati.

Neodločnost ministrice pri potrditvi imenovanja Zlate Štiblar Kisić ima morda globlje razloge, ki ji vzbujajo dvome pri odločitvi. Po drugi strani si nekateri zaposleni zelo želijo, da bi ministrica čim prej potrdila izbiro sveta zavoda. Zakaj? Tej skupini zaposlenih in tudi nekaterim članom sveta OI LJ je pomemben predvsem mir na inštitutu, ne glede na nekatere v nebo vpijoče nepravilnosti, privilegije in izgubljanje denarja, ki bi ga lahko porabili za bolnike. Urejanje teh zadev je konfliktno in ne diši nikomur, čeprav bi bilo to nujno. Poudarjam, da je za bolnike in zaposlene pomembno oboje: mir in urejene razmere. Gospa ministrica je morda spoznala, da sta svet OI LJ in tudi ona sama ujetnika ali celo pod pritiski nekoga. Morda se koga celo boji.

Pred dvema mesecema smo slišali, da so se razmere na OI LJ uredile in je delo naravnost idealno. V preteklih dneh je javnost presenetila novica o odstopu nekaterih vodilnih, o nezadovoljstvu zaposlenih v zdravstveni negi. Nekaj dni kasneje smo dobili sporočilo, da so vsi, ki so pred tem odstopili s svojih položajev, svoje odstope umaknili. O nezadovoljstvu v zdravstveni negi pa nič. Pri teh sporočilih javnosti je bilo dodano, da se vse to dogaja brez škode za bolnike. Kdo to verjame? Ob stalno prisotnem nezadovoljstvu nekaterih to lahko vpliva na delo z bolniki. Ali se je sedanji svet zavoda poglobil v razloge za nezadovoljstvo in ali te razloge pozna gospa ministrica? Ali morda stvari ne tečejo tako, kot bi si nekateri želeli oziroma kot morda celo zahtevajo?

Vse bolj postaja jasno, kaj je narobe na OI LJ in kdo so tisti, ki obvladujejo OI LJ in s tem tudi onkologijo v Sloveniji. S svojim početjem delajo škodo bolnikom z rakom. Ob tem bi bila za javnost zanimiva zgodba o dogovorih za delo ljubljanskih radioterapevtov v Mariboru. Ob sprejetju njihovih pogojev s podjemnimi pogodbami se morda ne bi izpostavilo vprašanje njihovega pomanjkanja. Kdo ve. Vse to dobro pozna tudi gospa ministrica. Kako je ukrepala?

Vse skupaj je skrb vzbujajoče. Kaže na izjemno nemoč in izgubljenost, nekompetentnost naše izvršilne oblasti. Ali državo vodi nekdo drug? Nekaj podobnega in nič manj pomembnega se dogaja tudi na področju bančništva. Ugrabitev države od lobijev in skupin se nam dogaja na številnih področjih, tudi v zdravstvu. Z neodvisno analizo bi bile stvari takoj jasne.

Upam, da bodo na ministrstvu za zdravje in tudi v vladi spoznali, da je OI LJ že dolgo ujetnik in da bi morale stvari teči povsem drugače. Mir, ki naj bi zdaj zavel na OI LJ, je varljiv in lahko pomeni predvsem to, da nekateri morda delajo, kar hočejo. Vprašanje je, ali je to dobro za bolnike. Komu mar, vsaj tako je videti, pomembno je, da je mir. Ni čisto tako. Pomembni so bolniki in prej ali slej bo čas pokazal, kaj je bilo dobro in kaj je bilo narobe. Tedaj bo povsem jasna tudi odgovornost vpletenih: ministrstva, nekaterih članov sveta OI LJ in tudi nekaterih zaposlenih na OI LJ.

Ultimat predsednice sveta OI LJ ministrici je kljub vsemu nespodoben in v slogu delovanja nekaterih na OI LJ. Škoda, ker velika večina zaposlenih dela odlično, s srcem, brez privilegijev in glede na svojo strokovnost za slabo plačilo. Prav zaradi njih in predvsem bolnikov je takim razmeram treba narediti konec.