»Kljub izboljšanju gospodarskih razmer smo lani v manj inšpekcijskih pregledih razkrili več kršitev,« ugotavlja glavna inšpektorica za delo Nataša Trček, ki pravi, da je najbolj kritično področje neizplačevanja plač in ostalih dodatkov.
Druge najpogostejše kršitve so bile vezane na evidence na področju dela in socialne varnosti. »Delodajalci ne zaposlujejo novih delavcev, kar pomeni, da od obstoječih zahtevajo, da delajo preveč,« pojasnjuje glavna inšpektorica za delo in dodaja, da so njihovi nadzori pokazali, da delodajalci ne zagotavljajo minimalnih počitkov – ne dnevnih, ne tedenskih. »Minimalni dnevni počitek mora znašati 11 oziroma 12 ur, tedensko pa mora delavec počivati vsaj en dan. Iz prijav pa je razvidno, da nekateri delajo tudi po 16 ur dnevno.«
Na papirju krajši, v pisarni polni delovni čas
»Največ kršitev smo ugotovili v gradbeništvu, gostinstvu, trgovini ter kopenskemu prometu in cevovodnemu transportu,« našteva Trčkova in dodaja, da so v teh dejavnostih tudi sicer najbolj prisotni.
Inšpektorji pa so tudi ugotovili, da delodajalci radi sklepajo pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas. »Nekateri so zaposleni za 20 ur na teden, nadrejeni pa od njih pričakujejo, da delajo vsaj polni delovni čas.«
Tudi lani se je nadaljeval trend zlorab pri sklepanju pogodb civilnega prava. Tovrstne zlorabe nastopijo, ko obstajajo vsi elementi delovnega razmerja in bi delavci morali biti redno zaposleni, a delajo prek drugačnih oblik pogodb, kot je denimo študentsko delo. Inšpektorat na tem mestu predlaga spremembo zakonodaje. »Delodajalci, pri katerih ugotovimo tovrstno kršitev, bi morali delavcu ponuditi ustrezno delovno razmerje,« pravi Trčkova in dodaja, da sedanja prepoved opravljanja dela teh delavcev najpogosteje vodi v to, da zaposlenega iz podjetja nazadnje odslovijo.
Kot v minulih letih se je tudi lani pojavljalo veriženje podjetij s prezaposlitvami delavcev, kar otežuje preglednost in nadzor. Takšen primer so bili denimo izkoriščani tuji delavci v Loški dolini. Kot pravi Trčkova, naj bi sporno prakso omejila lanska sprememba zakona o delovnih razmerjih. Pripravljajo pa tudi nekatere druge spremembe, ki naj bi bolje zaščitile tuje delavce v Sloveniji, ki so po mnenju glavne inšpektorice najšibkejši člen.
Največ nadzorov na gradbiščih
»Razmere varnosti in zdravja pri delu so neprimerne in se iz leta v leto poslabšujejo « ocenjuje Slavko Krištofelc z Inšpektorata za delo. Več kot polovica kršitev na tem področju se je lani nanašala na izjave o varnosti z oceno tveganj, zagotavljanje zdravstvenega varstva, izvajanje zdravniških pregledov ter pri usposabljanju delavcev za varno delo.
Kot še opozarja Krištofelc, delodajalci neradi priznavajo poškodbe pri delu. Njihovo število je sicer lani naraslo – med njimi je bilo kar 24 nesreč s smrtnim izidom, kar je največ v zadnjih petih letih. »Za smrt na delovnem mestu so največkrat krive prometne nesreče, prevrnitve objektov na zaposlene ter padci delavcev z višine.«
S položajem delavcev na inšpektoratu niso zadovoljni, jih pa veseli, da si upajo delodajalce - predvsem bivše - prijaviti. Trčkova še ugotavlja, da se veliko prijav nanaša na temo mobinga, diskriminacije in preobremenjenosti. »Delodajalci bodo morali ugotoviti, da je le zadovoljen delavec tisti, ki jim bo prinesel največ koristi, zadovoljen pa ni nihče, ki dela 16 ur na dan.«
