Kot je povedal sodnik Marko Češnovar, je Dobrovoljc v živalskem vrtu skoraj 20 let delal zelo dobro in tudi zelo lepo napredoval. Ravno pod vodstvom Fischingerjeve je prevzel pomembno mesto vodje oskrbniško-vzdrževalne službe. Potem pa je prišlo do reorganizacije in Dobrovoljc je ostal »zgolj« vodja oskrbniškega dela. Trdil je, da je bil to začetek njegovega konca – direktorica se ga je hotela znebiti, ker je opozarjal na nepravilnosti v zavodu, tudi na nepotizem. A sodnik je ocenil, da reorganizacija ni bila naperjena proti njemu, njen cilj je bila boljša oskrba živali. Nedvomno je bil Dobrovoljc zaradi tega zelo nezadovoljen in takrat so se začela trenja med njim in vodstvom. Po besedah sodnika je nasprotoval vsemu, kar je vodstvo predlagalo, pri tem pa tudi izkoriščal svojo vlogo predsednika sindikata. Navajanja, da ga je direktorica poniževala in žalila v takšni obliki, da bi lahko šlo za kaznivo dejanje, dokazni postopek ni potrdil. Dejstvo, da se je moral seliti iz pisarne v pisarno in je na koncu pristal na hodniku, pa je sodišče pripisalo prostorski stiski. mfr