Da nekateri odpadke še vedno raje kot na smetišče vržejo kar v Ljubljanico, je razkrival iz ure v uro večji kup odpadkov, ki so jih potapljači nakopičili na Čevljarskem mostu. V soboto zgodaj zjutraj so si namreč potapljači pred barjanskim ribiškim domom oblekli neoprenske obleke, nadeli potapljaška očala, obuli plavutke in skočili v hladno reko z namenom, da iz struge potegnejo vso nesnago, ki se je nabrala na dnu in ki v reko ne sodi.
V že tradicionalni spomladanski čistilni akciji – tokrat je bil dogodek že petindvajsetič zapored – se je zbralo več kot petdeset potapljačev z vseh koncev Slovenije, pripeljali so se celo iz Prekmurja, na pomoč pa so jim priskočili okoljevarstveniki, ribiči, gasilci, čolnarji, reševalci, policisti in drugi, ki so zavihali rokave in se pridružili letošnji akciji Za lepšo Ljubljano.
V Ljubljanici tudi avtomobili in pralni stroji
Od Špice do Zmajskega mosta se je tako v soboto dopoldne vila vrsta plavajočih boj, okoli katerih so marljivi potapljači prečesavali rečno dno, med njimi so krožili delavci na čolnih, ki so nalagali najdene odpadke in jih odvažali do Čevljarskega mosta. Tam so se kopičili prometni znaki, koši za smeti, celo plinski grelnik, s katerim gostinci na svoje vrtove goste vabijo v hladnejših dneh, tudi stoli katerega od lokalov ob nabrežju in odsluženi pisalni stroj, manjkala pa ni niti vsako leto nepogrešljiva najdba na dnu Ljubljanice – kopica koles. Nekatera že povsem prekrita z blatom in muljem, druga še tako svetleča, kot bi jih nekdo v reko vrgel šele prejšnjo noč, večina med njimi pa še vedno skrbno zaklenjena s ključavnico. »Danes bomo lahko vsi odkolesarili domov,« se je šalil potapljač, ko je med Ljubljančani priljubljeno prevozno sredstvo nalagal na posebno dvigalo, s katerim so odpadke potegnili na kopno.
»Kolesa so res že kar tradicionalna najdba, na katero potapljači naletimo med čiščenjem Ljubljanice. Vsako leto jih je največ,« je na nabrežju pojasnjeval Miro Potočnik, predsednik potapljaškega društva Vivera, ki vsako leto v sodelovanju z ljubljansko mestno občino organizira spomladansko čistilno akcijo Ljubljanice. »A kolesa vsaj niso tako nevarna za okolje, bolj problematični so akumulatorji, čistila ali strupi,« je še opozoril Potočnik, ki je letos zadovoljno ocenil, da je Ljubljanica vsako leto čistejša. »Predvsem v tem urbanem delu reke je odpadkov iz leta v leto manj. Pereč problem ostaja zgornji del struge, tam lahko najdeš tudi avtomobile in pralne stroje, za kar pa bi potrebovali še dodatno pomoč pri dvigovanju teh odpadkov iz vode,« je še dodal izkušeni potapljač, ki zato že razmišlja, da bi v prihodnje čistilno akcijo preselili nekoliko višje od Špice.
Dno skrivalo uro z ruske podmornice
Odpadkov je v Ljubljanici manj kot pred petindvajsetimi leti, ko so v potapljaškem društvu čistilno akcijo zagnali v želji, da mestno reko očistijo in občane spodbudijo k odgovornejšemu ravnanju, a potapljači v soboto kljub temu niso bili brez dela. Na kopno so namreč potegnili približno dve toni odpadkov, ki so jih razstavili na ogled in v opozorilo mimoidočim, da reka ni smetišče. »Vidljivost je za Ljubljanico kar dobra, kakšne tri metre,« je razmere za delo ocenil eden od potapljačev, ki jih v vodi tudi ni tako zeblo kot v preteklih letih. Ljubljanica je sicer imela minuli konec tedna svežih dvanajst stopinj, a je to precej več, kot je za aprilske razmere običajno. »V tem letnem času ima reka običajno šest ali sedem stopinj,« je pojasnil Potočnik.
Čeprav potapljači na kakšno večje presenečenje tokrat na rečnem dnu niso naleteli, se Potočnik spominja nekaterih neobičajnih predmetov, ki jih je reka skrivala v preteklih letih. »Nekoč smo našli rusko uro. Preverili smo in ugotovili, da je bila to ura z ruske podmornice. Le kako se je znašla v Ljubljanici?« se še danes sprašuje sogovornik, ki upa, da bodo tudi v prihodnje med potapljanjem na dnu Ljubljanice našli predvsem zanimive arheološke najdbe in ne škodljivih odpadkov.
