Nemalo začudenja mimoidočih je v sredo v središču prestolnice vzbudila bliskovita akcija policistov in carinikov. Njihova tarča so bili zaposleni na gradbišču hotela s petimi zvezdicami znanega srbskega tajkuna Miroslava Miškovića. Ta je gradnjo hotela zaupal novomeški družbi CGP, ki jo s povezanimi osebami lastniško obvladujeDari Južna.
V podobnih, v zadnjem času vse pogostejših nadzorih se nemalokrat dogaja, da se delavci, ki nimajo urejene vse potrebne dokumentacije za zakonito delo v Sloveniji, ob prihodu državnih organov razbežijo. Po pojasnilih dobrega poznavalca razmer slovenskega gradbeništva, ki ni želel biti imenovan, imajo zaposleni na črno, ki se za nekaj sto evrov na posameznih gradbiščih udinjajo tudi po 12 ur na dan, v primeru obiska državnih organov jasna navodila: bežite, saj vas lahko zaprejo. In praviloma neizobraženi delavci, s slabim znanjem slovenščine, ali še s tem ne, temu verjamejo. Toda zaradi specifične situacije tokrat pobeg niti ni bil možen. Na gradbišču namreč trenutno potekajo dela v globoki jami. To pa so cariniki in policisti obkolili.
Na Fursu, kjer od združitve davkarije in carine pod eno streho preganjajo delo na črno, končnega poročila o nadzoru gradbišča v središču prestolnice še nimajo. Po prvih informacijah pa naj bi bile ugotovljene kršitve zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, so razkrili na Fursu. Zato še ni znano, koliko kršitev delovnopravne zakonodaje je bilo zaznanih. Tiskovna predstavnica ljubljanske policijske uprave Nataša Pučko pa je pojasnila, da so ugotovili elemente kaznivega dejanja zaposlovanja na črno. Poleg tega so policisti zaznali kršitev določil zakona o tujcih. Nadzor gradbišča ob Bavarskem dvoru so policisti sicer izvedli v okviru poostrenega nadzora s področja zakona o tujcih, zakona o prijavi prebivališča, zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter drugih kršitev s področja mejnih zadev in tujcev. Pri tem so največji poudarek namenili zaposlenim tujcem na gradbišču.
CGP: Pri nadzoru gradbišča niso bile ugotovljene nepravilnosti
Medtem ko so tako na Fursu kot policiji zaznali sume kršitve zakonodaje, pa so v CGP, ki ga vodi Martin Gosenca, zatrdili, da pri nadzoru gradbišča hotela Intercontinental niso bile ugotovljene nobene nepravilnosti. Na tem gradbišču število zaposlenih variira, odvisno od različnih faz del, ki se na objektu izvajajo, trenutno pa jih tam deluje okoli 45. Agencijskih delavcev, ki jih v Sloveniji uporabljajo številne družbe, tudi največje, CGP na gradbišču nima. »Imamo pa sklenjene pogodbe s podizvajalci, od katerih striktno zahtevamo spoštovanje delovnopravne in preostale zakonodaje,« so povedali v družbi. S katerim podizvajalcem sodelujejo pri gradnji ljubljanskega hotela, niso pojasnili. Ali so v kritičnem trenutku na gradbišču dela izvajali zaposleni CGP ali njegovega podizvajalca, na Fursu zaradi varovanja davčne tajnosti niso razkrili. Na CGP so sicer dejali, da na črno ne zaposlujejo nikogar: »Prijavljene imamo vse delavce, prav tako redno plačujemo vse prispevke. CGP se tudi intenzivno bori proti vsem, ki zaposlujejo na črno, saj s tem izkrivljajo trg z nelojalno konkurenco.«
Dumpinškim cenam sledi zaposlovanje na črno
V gradbeništvu posli še dolgo ne bodo cveteli tako, kot so nekoč. Najprej je to panogo močno udarila rušilna finančna kriza. Številni od tistih, ki jim je uspelo preživeti, so nato solidno živeli na račun zdaj že pretekle evropske finančne perspektive. Posledično so gradbinci z najetimi posojili vlagali v novo mehanizacijo. Ker morajo ta posojila zdaj odplačevati, so prisiljeni iskati nove posle. Zaradi vse ostrejše konkurence na gradbenem trgu pa je nemalo poslov v razpisih javnega in zasebnega sektorja dogovorjenih po dumpinških cenah, torej po cenah, ki ne pokrivajo niti vseh stroškov. Zato morajo številni gradbinci iskati različne načine, na podlagi katerih sploh lahko z dobičkom končajo projekte, ki so jim bili zaupani. Eden od takšnih je zaposlovanje na črno.
Vsaj pri projektih, ki se financirajo iz državnega in občinskih proračunov, so v takšnih primerih po novem predvidene ostre sankcije. Po pojasnilih predsednika državne revizijske komisije Boruta Smrdela novi zakon o javnem naročanju, veljaven od začetka aprila, vsebuje več določb, ki terjajo spoštovanje delovnopravne zakonodaje. Toda kljub zaostrenim pogojem za kandidiranje na javnih razpisih po oceni poznavalca razmer v zakonu obstajajo luknje, ki jih bodo gradbinci na veliko izkoriščali. Gre za prenos odgovornosti z glavnega izvajalca na podizvajalce.
Kot so nam pojasnili na ministrstvu za javno upravo pod vodstvom Borisa Koprivnikarja, namreč odgovornost za kršitev delovne zakonodaje nosi delodajalec, posledice takšne kršitve pa v postopkih javnega naročanja prav tako nosi le ta subjekt. To pomeni, da za kršitve, ki bi jih morebiti zagrešil podizvajalec, ne morejo kaznovati glavnega izvajalca in obrnjeno, v nadaljnjih postopkih javnega naročanja. Naročnik posla mora sicer preverjati izpolnjevanje pogojev za vse, pri čemer mora v primeru, da podizvajalec ne izpolnjuje pogojev, od glavnega izvajalca zahtevati zamenjavo tega podizvajalca, za katerega je na primer ugotovljeno, da je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic, so povedali na ministrstvu za javno upravo.
