Z zadnjim dnem aprila naj bi se končala obnova južnega dela Slovenske ceste, s čimer bo konec tudi mukotrpnih obvozov za avtobuse, ki v smeri proti središču mesta že od lanske jeseni sopihajo čez Bleiweisovo cesto in Šubičevo ulico. Na dan zmage, 9. maja, ko svoj praznik praznuje tudi mesto Ljubljana, pa naj bi župan Zoran Janković slavnostno okrepil floto Ljubljanskega potniškega prometa s 30 novimi zgibnimi avtobusi na zemeljski plin, ki bodo zamenjali največje onesnaževalce med mestnimi zelenci. Sočasno z obnovo Slovenske naj bi se končala tudi obnova Cankarjeve ceste.
Zamuda zaradi snega in nizkih temperatur?!
Obnova južnega dela Slovenske ceste, torej dobrih 500 metrov dolgega odseka od Šubičeve ulice do Aškerčeve ceste, naj bi se zaključila že pred dvema mesecema. Na mestnem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet pravijo, da so zamudo sprva nakopala zelo obsežna arheološka razkopavanja na celotnem odseku – gre za območje starorimskega mestnega jedra –, zato so pri podjetju KPL zaprosili za podaljšanje pogodbenega roka do konca marca. Za še en mesec pa se je menda zavleklo zaradi dodatnih del ter – pozor! – »več deževnih oziroma snežnih dni in nizkih temperatur, ki so povzročile zastoj pri obnovi obstoječega vročevoda in plinovoda«. Kje so na Mestni občini Ljubljana letos videli sneg in občutili nizke temperature, ni jasno, saj je v prestolnici snežilo vsega tri dni, letošnjo zimo pa meteorologi prištevajo med najtoplejše v zadnjih sto letih.
Kakor koli že, optimističnim časovnim napovedim iz Rotovža že ob zagonu strojev lanskega avgusta nihče ni verjel, zamuda pa je postala realnost, ko so med obnovo projekt bistveno spremenili. Najprej je bilo namreč mišljeno, da bosta na tem delu Slovenske ceste le dva vozna pasova s širokimi površinami za pešce in kolesarje ter drevoredom. Slednjega so potem prečrtali, površine za pešce zmanjšali, na ta račun pa bodo vozniki pridobili dodaten vozni pas. »Na avtobusnem postajališču pred Dramo ni bilo mogoče zagotoviti potrebne dolžine, ki bi zadostovala za vsaj dva zglobna avtobusa. To pomeni, da bi se ob ustavljanju avtobusa pri Drami zaprlo križišče z Igriško ulico in onemogočilo prevoz vsem vozilom v smeri proti Aškerčevi cesti,« so tedaj pojasnili na mestni občini.
Šoferji obvladajo »shared space«
Čeprav so bližnji stanovalci in obiskovalci Slovenske ceste na mestno občino pozimi predali tudi peticijo, s katero so zahtevali preklic odločitve o tripasovnici na njenem južnem delu, so ostali v Rotovžu neomajni. V svoj prav so še vedno prepričani, čeprav jih občani na interaktivnem servisu Pobude meščanov opozarjajo, da bodo trije pasovi in trije predvideni semaforji na tako kratkem odseku ovirali vse udeležence v prometu – tako avtobuse, kolesarje in pešce kot tudi tistih nekaj avtomobilov, ki naj bi ta odsek še vedno uporabljali za tranzit. Na mestni občini so zaskrbljenim občanom odgovorili, da bodo vztrajali pri svoji odločitvi, potem pa spremljali promet do novega leta in se glede na ugotovitve odločili, ali so potrebne spremembe.
Se pa po naših informacijah – na podlagi pozitivne prometne izkušnje na osrednjem delu Slovenske ceste – na mestni občini preigrava tudi možnost poskusne uvedbe skupnega prometnega prostora (shared space) na njenem južnem delu. Na vprašanje, ali bi lahko šoferji mestnih avtobusov izkušnjo iz osrednjega dela Slovenske ceste prenesli še na 500-metrski južni odsek, je direktor Ljubljanskega potniškega prometa Peter Horvat odvrnil, da če ne poskusiš, ne veš. »Vozniki avtobusov so se dobro prilagodili na skupni prometni prostor, čeprav pravijo, da ni vse tako enostavno, kakor je videti. Veliko bolj morajo biti pozorni in skoncentrirani, saj med avtobusi vijugajo ljudje z rolerji, skiroji in kolesi. Dodatna koncentracija pa voznike obremenjuje in jim posledično povzroča stres. A vozniki se kljub temu ne pritožujejo,« je povedal Horvat.
