Da policijska stavka, ki se vleče že od srede novembra, negativno vpliva na prometno varnost, se je neuradno ali pa vsaj brez zanesljive statistične podlage šušljalo že nekaj časa. Odsotnost policistov s terena pa vedno bolj potrjujejo tudi številke.
Letos je na cestah umrlo že 40 ljudi oziroma 54 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Predvsem porast smrti med motoristi (osem v primerjavi z lanskimi tremi) je mogoče pripisati tudi lepemu vremenu, vendar pa ima po mnenju vodstva policije tudi stavka določen vpliv na prometno varnost. »Zagotovo ima negativen vpliv, že zato, ker je manj policistov prisotnih na terenu, njihova vidnost se je zmanjšala. Na prvem mestu je neukrepanje ob prometnih prekrških. Te posledice se ne čutijo samo zdaj, ampak se bodo še kar nekaj časa po tem, ko bo stavka končana,« je v pogovoru za Objektiv že sredi januarja opozoril generalni direktor policije Marjan Fank.
Kar 87 odstotkov več pijanih
V teh dneh so z zanimivo statistiko postregli na Policijski upravi Novo mesto. Na območju, ki ga pokrivajo tamkajšnji policisti, je v prvih treh mesecih letošnjega leta umrlo pet prometnih udeležencev, lani pa nobeden. Vseh prometnih nesreč s telesnimi poškodbami (91) je več za približno tretjino. Morda najbolj skrb vzbujajoč podatek, ki ga je tudi najbolj neposredno mogoče pokazati z zmanjšanim nadzorom voznikov, pa razkriva, da se je na Novomeškem za kar 87 odstotkov (s 23 na 43) povečalo število povzročiteljev prometnih nesreč, ki so vozili pijani. O slabši varnostni sliki, ki jo povezujejo s stavko, je mogoče slišati tudi iz nekaterih drugih koncev Slovenije.
Iz podatkov generalne policijske uprave za zadnjih 12 mesecev, ki zajema območje celotne Slovenije, pa tako drastičnih odstopanj ni mogoče razbrati, čeprav se je povprečno mesečno število pijanih povzročiteljev prometnih nesreč v prvih treh mesecih letošnjega leta povišalo s 132 na 140. Podobno je tudi s hitrostjo. Od lanskega marca do novembra so policisti mesečno obravnavali v povprečju 261 prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti, od lanskega decembra do konca letošnjega marca pa se zaradi prevelike hitrosti vsak mesec v povprečju zgodi 275 nesreč.
Odrinjene varnosti ni lahko popraviti
Kot razlaga psiholog dr. Marko Polič, so za bolj sproščeno vožnjo v stavkovnih razmerah dovzetni predvsem tisti vozniki, ki se vožnje v treznem stanju, v okviru omejitev hitrosti, brez telefona v roki in s pripetim varnostnim pasom držijo predvsem zaradi strahu pred kaznijo in ne zaradi občutka za odgovornost do sebe in drugih. »Kadar ljudje nekaj počnejo zaradi zunanje motivacije, na primer kazni oziroma prisile, bodo v njeni odsotnosti nadaljevali staro vedenje – v tem primeru kršitve prometnih pravil. Znano je, da pri uveljavljanju varne vožnje ni toliko pomembna sama višina kazni kot verjetnost, da bo kršitelj zasačen in da bo kazen izterjana. Odsotnost nadzora in posledično uveljavljanja pravil varne vožnje, ob vednosti voznikov, da policisti stavkajo, zelo verjetno vodi v večje število kršitev. Seveda so tudi vozniki, upam, da večina, ki so ponotranjili norme varne vožnje in se vedejo varno. A za tragedijo je dovolj nekaj več preostalih,« razmišlja Polič, ki se vrsto let ukvarja s psihološkimi vidiki prometne varnosti.
Slabše je hitro lahko, boljše težko
Čeprav je problematično že vsako poslabšanje prometne varnosti, ki je prav lani po dolgoletnem pozitivnem trendu utrpelo boleč padec, je izredno nehvaležno tudi dejstvo, da se krivulja varnosti na cestah zelo preprosto in hitro obrne v negativno, bistveno težje in počasneje pa jo je nato popraviti v pravo smer. »Če si ogledamo statistiko prometnih nesreč in števila žrtev v daljšem obdobju, je očitno, kako mukoma in počasi je prometna varnost napredovala. Prav zato, ker je povezana s 'preklopi' v naših glavah.
Če kateri koli element v sistemu, ki jo zagotavlja, odpove, se razmere poslabšajo in dlje ko traja odpoved, počasneje se bodo vrnile na prejšnjo raven, kaj šele izboljšale. Zato bi bilo treba razmere čim prej urediti, upoštevaje tiste želje policistov, ki so upravičene, saj nastala škoda najbrž že presega zneske, za katere se pogajajo. Z odlašanjem škoda, ki se meri tudi v človeških življenjih, le narašča, varnost pa je kot pastorka odrinjena nekam na rob in jo bo vse teže izboljšati,« je prepričan dr. Polič.
