Predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), s katerim je SDS hotela uzakoniti stoodstotno financiranje javno veljavnih programov zasebnih osnovnih šol, so poslanci včeraj zavrnili. Poleg SDS so ga podprli le poslanci NSi. A ministrstvo za izobraževanje je pripravilo svojo novelo ZOFVI. Z njo formalno udejanjajo ustavno odločbo, a vsaj z eno določbo njeno uresničitev tudi močno ovirajo.
Tiste zasebne osnovne šole, ki bodo po novem za izvedbo javno veljavnega programa financirane stoodstotno, staršem namreč ne bodo smele zaračunavati šolnine. Od kod naj bi šole dobivale denar za opremo in prostor – oboje je namreč po zakonu izvzeto iz državnega financiranja –, za zdaj ostaja neznanka. Novela je objavljena na portalu e-uprava in bo v javni razpravi do 15. maja.
Zasebne šole kot obogatitev
V noveli so jasneje določili pogoje za financiranje zasebnih šol in dopolnili merila, po katerih strokovni sveti odločajo o javni veljavnosti programov zasebnih šol.
Ti so doslej pri presojanju, ali naj program zasebne šole pridobi javno veljavnost, v skladu z zakonom morali preveriti, ali je ta v skladu s cilji vzgojno-izobraževalnega sistema in ali zagotavlja enakovreden izobrazbeni standard. Če bo novela sprejeta, bodo morali ugotoviti tudi, ali zasebna šola s svojim programom prispeva k »bogatitvi šolskega prostora« oziroma ali pomeni »dopolnitev javnega šolskega sistema«. Ministrica Maja Makovec Brenčič ob tem zagotavlja, da novela uzakonja le tisto, kar piše že v beli knjigi o izobraževanju.
Javno veljavni program zasebne šole se bo po teh določbah vrednotil ves čas šolanja prve generacije. Skupina strokovnjakov, ki jih bo imenoval minister s soglasjem strokovnega sveta, bo budno spremljala tudi samo izvajanje programa. Če bodo ugotovili, da so bila kršena določila, na podlagi katerih je program pridobil javno veljavnost in s tem možnost stoodstotnega financiranja, bo strokovni svet lahko predlagal izbris zasebne šole iz razvida šol z javno veljavnim programom. Novela spreminja tudi postopek imenovanja ravnateljev. Po novem bo izbranega kandidata – tako kot nekoč – potrjeval minister za izobraževanje; po zdajšnji ureditvi daje le mnenje.
Enaki vpisni pogoji
Novela natančneje definira pogoje za financiranje vseh zasebnih šol z javno veljavnim programom. Na vseh bodo morali veljati enaki vpisni pogoji kot v javnih šolah in vrtcih, na šolah bo moralo biti zaposlenih vsaj 80 odstotkov učiteljev ali vzgojiteljev, potrebnih za izvedbo programa. Zasebne glasbene šole, ki bodo še naprej financirane 85-odstotno, bodo morale izvajati pouk najmanj treh orkestrskih inštrumentov in imeti vpisanih vsaj 35 učencev. Vsi našteti pogoji že zdaj veljajo za javne šole.
Z zakonom nad vrstniško nasilje
Omenjene določbe so, kot pojasnjuje ministrica, drugi del novele ZOFVI. Prvega, ki da ureja manj sporna vprašanja, je vlada potrdila že v sredo. Tudi ta prinaša kar nekaj novosti. Na ministrstvu pojasnjujejo, da je Slovenijo zaradi ne dovolj jasne prepovedi telesnega kaznovanja otrok obravnaval celo evropski odbor za socialne pravice, zato so zakon dopolnili z eksplicitno prepovedjo telesnega kaznovanja v šoli in vsakršne druge oblike nasilja – tako nad kot med otroki v šoli. To pomeni, da bo vrstniško nasilje odslej prepovedano tudi z zakonom, ne le z različnimi pravilniki.
Umaknjeni tudi od učnih gradiv
Novela uzakonja tudi prepoved sodelovanja v šolah in vrtcih za osebe, zoper katere je bil uveden kazenski postopek za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost. Te osebe ne bodo smele biti zaposlene niti po pogodbi, ne bodo smele voditi delavnic ali sodelovati pri pripravi učnih gradiv.
Po novem bodo v nazive lahko napredovali tudi strokovni delavci, zaposleni v socialnovarstvenih zavodih, ukinja pa se volontersko pripravništvo za bodoče učitelje. Številne določbe ranljivim skupinam olajšujejo dostop do izobrazbe, bolj urejena kot doslej pa naj bi bila tudi informatizirana zbirka podatkov (t. i. centralna evidenca) o udeležencih v vzgoji in izobraževanju.
