Za marsikoga je šolnina previsoka
Za tako majhno zanimanje za ta študij je po opažanju Skela-Savičeve kriva šolnina, ki za en letnik – tako za redni kot izredni študij – znaša 2500 evrov, kar je za marsikoga preveč. Nižjo šolnino bi študentom lahko zagotovili le s sofinanciranjem iz javnih sredstev prek koncesije, ki bi jo programu podelilo ministrstvo za izobraževanje. To pa koncesij v visokem šolstvu ni razpisalo že nekaj let, novih razpisov pa, kot pravijo, še nekaj časa ne načrtujejo. Da sta magistrski program jeseniške fakultete podprla ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje ter da upošteva najnaprednejše mednarodne prakse na tem področju, ne fakulteti ne potencialnim študentom ne pomaga kaj dosti.
V jeseniški šoli trdijo, da gre za poklic prihodnosti, ki bi diplomantom ponujal široke zaposlitvene zmožnosti. Kot pravi Skela-Savičeva, jih bodo potrebovali v sistemu zdravstvenega varstva, rehabilitacije, v socialnem varstvu, prav bodo prišli v delovnih organizacijah v zasebnem in javnem sektorju, na ministrstvih, inštitutih, direktoratih, v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, v zdraviliščih, sodelovali bi pri storitvah za dobro počutje in zdrav življenjski slog... A predvsem njihove zaposlitvene možnosti v javnih ustanovah so močno odvisne od nadaljnjega ravnanja države.
Na potezi je država
Čeprav so naši sogovorniki skeptični do »študijev prihodnosti«, po katerih diplomanti marsikdaj niso zaposljivi, menijo, da v Sloveniji strokovnjake promocije zdravja potrebujemo. »Javno zdravje in preventiva sta pomembni področji, ki ju bo država morala udejanjiti in ju prenesti s papirja v prakso,« opozarja predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Darinka Klemenc. Država je že pred nekaj leti sprejela strategijo razvoja dejavnosti javnega zdravja do leta 2023, imamo tudi zakonsko obveznost promoviranja zdravja na delovnem mestu, vendar oboje prepogosto ostaja le na papirju. Skladno s tem pa tudi delovnih mest v javnih ustanovah, ki bi bila namenjena promociji zdravja, trenutno ni.
»Vsi delodajalci smo po zakonu dolžni promovirati zdravje na delovnem mestu. Nikjer pa ne piše, kako naj bi to počeli,« ugotavlja Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol Slovenije. Dokler država ne opredeli delovnega mesta zanje, tovrstnih strokovnjakov v šolah ne morejo zaposlovati. Podobno je tudi v vrtcih, kjer bi jih lahko zaposlili le, če bi imeli prosto delovno mesto vodje zdravstveno-higienskega režima. Javne ustanove so namreč pri zaposlovanju še vedno podvržene omejitvam, opozarja predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Božena Bratuž. Zelo veseli pa bi bili promotorjev zdravja tudi v zdravstvu in socialnem varstvu, vendar jih brez »državnega blagoslova« prav tako ne bodo mogli zaposlovati.
