Osnutek novega statuta ljubljanske univerze, ki ga je vodstvo z rektorjem Ivanom Svetlikom na čelu konec novembra poslalo v javno obravnavo, je razburil tako predstavnike študentov kot zaposlene na visokošolskih zavodih. Organizacija Študentska iskra, ki je med najglasnejšimi kritiki osnutka, opozarja, da se ta v veliki meri naslanja na lanski predlog zakona o visokem šolstvu in gre še korak dlje v sledenju varčevalni logiki in neoliberalnemu modelu univerze.

Dodaten argument, da ima Svetlikova ekipa tovrstne težnje, ponuja tudi gradivo, ki so ga na zadnji seji prejeli člani senata univerze. »Na mizo smo dobili dokument z naslovom Navodila za uravnavanje programske strukture Univerze v Ljubljani, kar sam razumem kot bistveno dopolnilo osnutka statuta,« opozarja dr. Gorazd Kovačič, docent na filozofski fakulteti in predsednik sindikata ljubljanske univerze. Omenjena navodila namreč predvidevajo ukinjanje programov, ki finančno niso vzdržni, nadomeščanje s programi, ki so v celoti plačljivi, ukinjanje akreditacij za tiste programe, katerih diplomanti se soočajo z (nadpovprečno) brezposelnostjo – o vsem tem pa naj bi odločal upravni odbor, ki je finančno-gospodarski organ fakultete in ki z novim statutom dobiva precej večje pristojnosti. »Prepričan sem, da ta navodila v pravo luč postavljajo nekatera ključna določila v osnutku novega statuta, posledica pa bi lahko bila ukinitev številnih programov oziroma kateder,« opozarja Kovačič.

Po ovinkih do šolnin

Osnutek statuta po njegovem odpira vrata tudi uvedbi šolnin. »Črtano je celotno poglavje o financiranju, ki v veljavnem statutu predpisuje razlog in način določanja prispevkov za študij, ki jih sicer plačujejo vsi študenti, tudi redni. Po novem bo o višini in razlogu prispevkov odločal upravni odbor, tega pa zanima predvsem finančna vzdržnost. Zato bi ti prispevki lahko hitro narasli. Druga verzija šolnin se medtem nakazuje v možnosti izvedbenega združevanja rednega in izrednega študija, saj bo ta omogočala poljubno zmanjševanje rednih vpisnih mest na račun povečevanja izrednih, torej plačljivih,« še svari sogovornik.

Čeprav se kratkoročno to mogoče zdi rešitev za zaposlene, ki bi brez tovrstnih finančnih injekcij izgubili službo, bodo fakultete po njegovem mnenju na dolgi rok zaradi šolnin ostale brez študentov. Zato se bodo v sindikatu borili proti uvedbi šolnin, ki pa jih bo v takšni ali drugačni obliki skoraj zagotovo poskušal uvesti tudi nastajajoči zakon o visokem šolstvu.

Krčenje pravic študentov

Zaskrbljeni so sicer tudi predstavniki študentov. Ministrica za študijsko problematiko v Študentski organizaciji Univerze (ŠOU) v Ljubljani Ana Belčič poudarja, da osnutek posega v nekatere osnovne pravice študentov – bodisi z zmanjšanjem števila možnosti ponavljanj posameznega izpita, pri čemer bi bilo plačljivo že tretje ponavljanje, bodisi s spreminjanjem nekaterih postopkov. »Pri oddajanju vlog se po novem predlogu v primeru nepopolne vloge ne poziva k dopolnitvi, ampak se vloga takoj zavrže, prav tako je izginila možnost pritožbe na oceno.« Pojavila pa se je tudi tretja oblika študija, študij na daljavo, ki predstavnike študentov skrbi predvsem z vidika vprašljive kakovosti.

Precej prahu je medtem dvignila tudi prepoved izvajanja politične propagande na univerzi, ki jo uvaja osnutek. »Dekan in rektor bosta lahko poljubno prepovedovala okrogle mize, tribune ter skupščine študentov in zaposlenih o visokošolski in družbeni problematiki, študentske volitve, obveščanje študentov o političnem dogajanju na univerzi, ki jih zadeva, proteste in podobno,« so prepričani v Študentski iskri. Na univerzi mirijo, da to ni njihov namen in da želijo univerzo zgolj obvarovati pred vplivi političnih struktur ter omogočiti urejen in organiziran način razprave in delovanja.

Javna razprava februarja

Rektor Svetlik sicer poudarja, da se formalni postopek sprejemanja statuta še ni začel, saj da si najprej želijo, da ga pregledajo vsi deležniki, torej tako zaposleni kot tudi študenti. Uradni postopek naj bi se začel s februarjem, ko naj bi stekla tudi uradna javna razprava z (očitno) že nekoliko korigiranim osnutkom. Kovačiča kljub temu skrbi. »Vodstvo univerze je videti zelo kooperativno v odnosu do vlade in njenih varčevalnih teženj, namesto da bi se temu uprlo. A če bo šlo tako naprej, če bodo omenjeni dokumenti sprejeti v obstoječi obliki, bomo prisiljeni v radikalizacijo svojih ukrepov. Morali bomo začeti razmišljati o stavki. Verjamem, da vseh zaposlenih, ki bodo v duhu varčevanja in komercializacije ostali brez služb, in študentov, ki bodo ostali brez dostopnih študijskih programov, o tem ne bo težko prepričati.«