Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je nekakšen enfant terrible za javne finance, je bilo včeraj mogoče slišati v državnem statističnem uradu (Surs). Ta je bil po več krogih razčiščevanja proračunskih postavk z evropskim statističnim uradom Eurostat primoran povečati javnofinančni primanjkljaj za krepkih 295 milijonov evrov, in sicer na 1,131 milijarde evrov.
Za las izpolnili obljubo Bruslju
Če je še ob koncu marca kazalo, da bomo brez najmanjše težave izšli iz postopka presežnega primanjkljaja, ki ga proti Sloveniji že od leta 2009 vodi Bruselj, se je v zadnjem trenutku skoraj zapletlo. Povečanje javnofinančnega primanjkljaja v višini dobre 0,7 odstotne točke na 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) bi namreč skorajda pomenilo, da bi Slovenija presegla mejo primanjkljaja v višini treh odstotkov BDP, s čimer bi tvegala določene sankcije.
Razlog za zaplet? Korekcija transakcij DUTB, ki jih je Surs po evropski metodologiji moral knjižiti neposredno v javnofinančni primanjkljaj. Samo odpisi slabih terjatev DUTB so prispevali dodatnih 173 milijonov evrov primanjkljaja – od tega 112 milijonov zaradi razlik v metodologiji in 61 milijonov zaradi novih podatkov o transferjih – dodatnih 97 milijonov evrov pa so prinesle še konverzije posojil v lastniške deleže in nepremičnine.
Konec primanjkljajev zaradi sanacije bank?
Andrej Flajs, vodja oddelka nacionalnih računov v Sursu, je ob tem poudaril, da do omenjenih transakcij dejansko še ni prišlo, temveč so jih morali v Sursu na zahtevo evropskih statistikov knjižiti vnaprej, kar ima svoje slabosti in prednosti. Med prve lahko zagotovo štejemo krepko povečanje primanjkljaja, med druge pa odpravo možnosti za prihodnja presenečenja zaradi omenjenih terjatev. »Na račun transakcij DUTB se primanjkljaj ne bo več povečal,« je razložil Flajs. Sanacija bank je lani k primanjkljaju prispevala skupno 393 milijonov evrov ali dober odstotek BDP. Letos bo prispevek sanacije bank zelo verjetno manjši.
Na pomoč bankam brez javnega denarja
V prihodnje bodo procesi reševanja in likvidiranja bank še manj obremenilni za proračun. »Da bi okvir za javnofinančne izdatke v prihodnjih letih zdržal, je treba zagotoviti, da za sanacijo bank niso potrebne dodatne naložbe, dokapitalizacije, s čimer bi se ta okvir podrl,« je finančni minister Dušan Mramor dejal po včerajšnji seji vlade, na kateri je bil sprejet zakonski predlog o reševanju in prisilnem prenehanju bank po principu bail-in. V prihodnje bodo tako banke po vrstnem redu reševali lastniki (delničarji), nato vlagatelji, denimo lastniki obveznic, in varčevalci z depoziti, višjimi od 100.000 evrov. Prispevki davkoplačevalcev oziroma države bodo prišli na vrsto zgolj v primerih, ko bodo izčrpane vse preostale možnosti. Zakonski predlog prenaša v pravni red evropsko direktivo, ki predpisuje, kako se rešujejo banke, in je eden od temeljev evropske bančne unije. Ob varčevanju in reformi davčnega sistema bo pomagal pri izpolnjevanju ciljev iz programa stabilnosti, ki predvideva padec primanjkljaja z 1,6 odstotka BDP v letu 2017 na 0,4 odstotka v letu 2019.
