Čeprav je lanski poskus mini davčne reforme zaradi nasprotovanja gospodarstva spodletel, finančni minister Dušan Mramor ni vrgel puške v koruzo. Po novih posvetovanjih s socialnimi partnerji, ta so se začela včeraj na Združenju Manager in bodo trajala do 10. marca, naj bi ministrstvo nov zakonski predlog pripravilo do poletnih počitnic. Davčne spremembe bodo predvidoma začele veljati z začetkom prihodnjega leta.
Finančni minister na včerajšnji tiskovni konferenci ni postregel s predlogom, ampak zgolj z novo analizo, ki potrjuje, kar je bilo lani že večkrat slišano. Skupna davčna obremenitev v Sloveniji je pod povprečjem Evropske unije, obenem pa se za razliko od EU v zadnjih letih zmanjšuje.
Kapital je premalo obdavčen
Bolj problematična je primerjava strukture davkov. »Medtem ko smo z davčno obremenitvijo dela pri povprečni plači v primerjavi z drugimi evropskimi državami povsem konkurenčni, pa se ta konkurenčnost pri višjih plačah vse bolj znižuje. Na ta način izgubljamo strokovne kadre, ki najbolj pripomorejo pri dodani vrednosti v podjetju,« ugotavlja Mramor.
Po drugi strani sta v Sloveniji izrazito nizko obdavčena dobiček in premoženje. Glede obremenitve davka na dohodek pravnih oseb smo med 28 državami EU na 27. mestu, v spodnji tretjini smo tudi glede obdavčitve premoženja. »Iz tega sledi, da ni potrebno zniževanje davkov, ampak da znotraj sedanjega obsega izvedemo davčno prestrukturiranje,« ugotavlja Mramor. Preprosteje povedano, znižati je treba obdavčitev dela in zvišati obdavčitev kapitala, kar je sicer predvidela že tudi vladna koalicijska pogodba.
Čeprav si gospodarstvo želi zgolj znižanja davkov, pa si tega, kot poudarja finančni minister, ne moremo privoščiti. »V okviru procesa zmanjšanja primanjkljaja moramo deficit do leta 2020 zmanjšati na nič. To pomeni, da moramo v povprečju vsako leto znižati primanjkljaj za 220 do 240 milijonov evrov.« V ta načrt je že vračunana gospodarska rast. Potem ko je bila lani 2,9-odstotna, naj bi po napovedih Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) letos in prihodnje leto znašala 2,3 odstotka.
Socialne kapice ne bo
Med predlogi za davčno razbremenitev dela so vlada, socialni partnerji in politične stranke v lanskih razpravah izpostavljali predvsem reformo dohodninske lestvice, ki bi zmanjšala obdavčitev srednjega sloja, razbremenitev 13. plače oziroma božičnice in regresa ter uvedbo socialne kapice. Izpad dohodkov, ki bi nastal na ta način, bi pokrili s povečanjem efektivne obdavčitve dobička ali z zvišanjem davčne stopnje na davek od dohodkov pravnih oseb ali z znižanjem oziroma odpravo olajšav, s poenotenjem prispevkov za obvezna socialna zavarovanja in povečanjem učinkovitosti pobiranja davkov.
Medtem ko je vladi lani glede ukrepov za povečanje učinkovitosti pobiranja davkov uspelo uvesti davčne blagajne, glede prestrukturiranja pa narediti zgolj manjši, 17 milijonov evrov vreden popravek pri dohodninski lestvici, so letos ambicije večje. Mramor načrtuje, da naj bi s prestrukturiranjem od dela na kapital »prenesli« od 60 do 90 milijonov evrov obremenitev. To bi pomenilo, da bi se morala efektivna obdavčitev davka na dohodek pravnih oseb, ki zdaj znaša 11,3 odstotka, povečati za od dve do tri odstotne točke.
Popolna odprava davčnih olajšav, ki znižujejo zdajšnjo nominalno 17-odstotno obdavčitev kar za tretjino, zaradi ostrega nasprotovanja gospodarstva po Mramorjevi oceni ni mogoča, zato je bolj verjeten dvig davčne stopnje. »Čeprav olajšave, zlasti investicijske, nimajo velikega vpliva na rast BDP, smo v lanski javni razpravi ugotovili, da so za gospodarstvo izjemno pomembne. Kot veliko konkurenčno prednost Slovenije jih vidijo tudi mednarodne korporacije, denimo Lek,« pojasnjuje. Med zakonskimi predlogi zagotovo ne bo tudi socialne kapice, torej določitve zgornje meje prejemkov, od katerih se plačujejo socialni prispevki.
Nepremičninski davek leta 2020
Še nekaj časa tudi ne bo nepremičninskega davka. Po besedah državne sekretarke Mateje Vraničar Erman bodo ob pripravi zakonskih predlogov letos in prihodnje leto urejali pomanjkljive evidence ter zadostili odločbi ustavnega sodišča, ki zahteva prenovo vrednotenja in udeležbo lastnikov pri oceni vrednosti nepremičnine. Novi sistem bodo uvajali postopoma, med letoma 2018 in 2020, ko naj bi tudi dokončno zaživel.
