Na današnjem glasovanju v Strasbourgu ima odvetnik in profesor kazenskega prava Marko Bošnjak največ možnosti, da zasede mesto slovenskega sodnika na evropskem sodišču za človekove pravice. Iz Strasbourga so včeraj prišle informacije, da je Bošnjak na nedeljskem zaslišanju, ki je sicer potekalo za zaprtimi vrati, naredil dober vtis na člane odbora parlamentarne skupščine Sveta Evrope, ki skrbi za izbor novih sodnikov. Odbor, ki ga sestavlja štirinajst članov, je z veliko večino Bošnjaka priporočil kot »najbolj kvalificiranega kandidata« izmed treh. Poleg Bošnjaka za položaj sodnika kandidirata še vrhovna sodnica Nina Betetto in profesorica na univerzi v belgijskem Gentu Nina Peršak.

Glasovi z leve in z desne

O končnem izboru bo danes odločala parlamentarna skupščina Sveta Evrope, ki jo sestavlja 324 poslancev nacionalnih parlamentov iz sedeminštiridesetih držav članic Sveta Evrope. »Mislim, da bo Bošnjak dobil absolutno večino,« je včeraj po telefonu iz Strasbourga napovedal Jan Škoberne, poslanec Socialnih demokratov. Kaže, da bo dobil glasove tako z desnice kot tudi z levega dela političnega spektra.

Desnica proti Betettovi

Večina naših sogovornikov, poznavalcev dogajanja v Strasbourgu, od katerih večina ni želela biti imenovana, je omenila tudi, da Bošnjakova protikandidatka Betettova – ki je zaradi svojih sodniških izkušenj in ugleda, ki ga kot strokovnjakinja uživa na evropskem sodišču, poprej sicer veljala za favoritko – zaradi političnega pritiska na desnici ni »izvoljiva«.

Stranka SDS – njen poslanec Andrej Šircelj je ob Matjažu Hanžku član odbora, ki je zaslišal kandidate in na koncu glasoval za Bošnjaka – je namreč, kot pravijo poznavalci, izvedla močno lobiranje proti Betettovi. Prvotni namen naj bi bil sicer, da bi odbor zavrnil vse tri kandidate. V SDS so namreč prepričani, da izbor kandidatov že v slovenskem parlamentu ni bil ustrezen, saj se med kandidate ni uvrstil Klemen Jaklič, predavatelj s Harvarda, ki ga podpira SDS. Na desnici so prepričani, da Jaklič ni bil izbran le zato, ker je v procesu Patria podprl Janeza Janšo. To vsaj deloma verjetno drži, saj se je Jaklič udeležil protestov pred sodiščem in je tam nagovoril protestnike, kar so na levici razumeli kot pritisk na neodvisnost sodstva.

Vendar se v nedeljo odbor ni odločil za zavrnitev vseh treh kandidatov. V drugem delu svojega lobiranja pa je SDS poslance sorodnih strank, združenih v Evropsko ljudsko stranko, prepričevala, da Betettova ni primerna, saj je kot vrhovna sodnica sodelovala v procesu proti Janši. Odločitev vrhovnega sodišča je ustavno sodišče razveljavilo, na čemer je SDS utemeljila trditev, da je Betettova Janši kršila človekove pravice.

Četudi je bilo nedeljsko dogajanje na odboru zaprto pred javnostjo, se je razvedelo, da so poslanci v zvezi z očitanimi kršitvami človekovih pravic Betettovi postavili več vprašanj. Naši sogovorniki menijo, da v takšnem vzdušju – SDS naj bi domnevno med poslance razposlala tudi »filmček«, v katerem so na kratko razložili, kako je Betettova kršila človekove pravice – ni imela skoraj nobenih možnosti za uspeh.

Dve možnosti za izvolitev

Priporočilo odbora parlamentarna skupščina običajno upošteva, čeprav zanjo ni zavezujoče. Zato je pričakovati, da bo mesto sodnika dobil Bošnjak. Če ne bo izvoljen že danes, ko za izvolitev potrebuje absolutno večino, torej polovico glasov poslancev, bo naslednja priložnost jutri, ko je predvideno rezervno glasovanje. Tedaj bi bila potrebna le še relativna večina glasov.

Kdor bo izvoljen, bo na strasbourškem sodišču še letos nadomestil sodnika Boštjana M. Zupančiča, ki je tam od leta 1998.