Okoli sto ljubiteljev veslanja si je včeraj zjutraj v Ribčevem Lazu na rame zavihtelo vesla in čolne ter z njimi neutrudno prečkalo cesto. S tem so želeli opozoriti na svoje nestrinjanje z novim odlokom o plovbnem režimu po Bohinjskem jezeru. Večjih prometnih zastojev v dogovoru s policisti in redarji, ki so spremljali neprijavljeni dogodek, niso povzročili. Po približno pol ure se jih je slaba polovica odpravila proti jezeru in se podala na eno od zadnjih brezplačnih veslanj po njem.
»Najbolj me moti, da bomo morali po novem za uporabo jezera, ki je javno dobro, plačevati,« je ogorčen veslač Marin Medak, ki je zaradi izkušenj z veslanjem po tujini eden najglasnejših nasprotnikov bohinjskega plovbnega režima. Občinski svetniki so ga sprejeli na začetku tega meseca. Z njim so med drugim določili, kje smejo plovila vstopati na jezero, določili so tudi nadomestilo za uporabo vstopno-izstopnih točk: dva evra za en dan, 20 evrov za eno leto.
Župana Franca Kramarja na protest ni bilo, saj ga veslači nanj niso povabili. »Gradnja pomolov našo občino stane 48.000 evrov, ureditev vstopno-izstopnih točk pa še dodatnih 20.000. Ne zdi se mi prav, da gre ta denar iz žepov Bohinjcev,« poudarja in dodaja, da bodo omenjeno infrastrukturo vzdrževali prav iz pobranih pristojbin, ki so po njegovem simbolične. A ne gre za njihovo višino, odgovarja Medak: »Gre za princip, da se zaračunava za javno dobro!«
Nekatere ljubitelje veslanja skrbijo organizacijske težave, ki jih prinašajo nova pravila. »Najbolj me moti, da odlok določa, kje je treba iti v vodo,« pravi Gregor Strnad, ki so ga včeraj določili za vodjo protesta. »Po novem ne bom smel z desko v vodo tam, kjer se bodo na plaži igrali moji otroci, ampak se bom moral odpeljati drugam. Ker bo to za našo družino prevelik organizacijski zalogaj, nas preprosto v Bohinj ne bo več,« je ogorčen.
Izvirni greh je v zakonodaji
A občine, ki druga za drugo sprejemajo nove odloke o plovbnem režimu, tega ne počnejo brez zakonske podlage, opozarja generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije Jasmina Vidmar. Zakon o plovbi po celinskih vodah jim omogoča določanje vstopno-izstopnih mest in pristojbine za njihovo uporabo. »Ne omejuje pa dostopa do priobalnega zemljišča ali uporabe samega jezera,« dodaja.
Da je izvirni greh v zakonodaji, se zavedajo tudi veslači. »Sprejeta je bila na hitro in brez premisleka,« pravi Strnad – takoj po tragični nesreči na Blanci, ki je terjala 13 žrtev, dodaja. »Vsa plovila so vrgli v isti koš. Za gliser s 50-konjskim motorjem je treba imeti enake dokumente kot za desko. Ta je v jezeru plovilo, ko z njim plujemo po morju, pa je rekvizit,« je ogorčen. »To je podobno, kot da bi rekli, da je treba kolo za v Bohinj registrirati, z njim se lahko vozite le po cesti, poleg tega pa zanj potrebujete še vinjeto.«
Neprijavljen shod je minil mirno
Veslači bodo svoja nestrinjanja še naprej širili po spletu in na shodih – ob sprejemanju plovbnega režima, ki v predlogu predvideva 25-dnevno nadomestilo, pričakujejo še množičnejšo udeležbo. O ustreznosti zakonodaje bodo po napovedih Medaka povprašali tudi pravnike. Pomagalo bi tudi, da bi se s svojimi argumenti pravočasno oglasili na občini, meni Kramar. »V treh mesecih, ko smo pripravljali odlok, opozoril ni bilo od nikoder. Nasprotno smo se denimo usklajevali tako s kajakaško kot z veslaško zvezo.« Medak odgovarja, da v nasprotju s tekmovalci ljubitelji vodnih športov med seboj niso povezani, a to se je z včerajšnjim dogodkom spremenilo.
Policisti so včerajšnji protest po besedah pomočnika načelnika policijske postaje Bled Tomaža Hafnarja dovolili, čeprav ni bil prijavljen. Minil je mirno. Nekoliko nestrpna sta bila le dva voznika, ki sta dejstvo, da bosta nekaj trenutkov dlje morala počakati pred prehodom za pešce, razumela šele, ko so posredovali policisti. Med protestniki, ki so prihajali iz vse države, je bila le peščica Bohinjcev. Tudi domačini, ki so ga spremljali od daleč, se vanj niso želeli podrobneje vmešavati, saj kot pravijo, »razumejo tako občino kot jezne veslače«.
