Sindikati, sveti delavcev in delavski direktorji v državnih podjetjih so presenečeni. V Slovenskem državnem holdingu (SDH) so se odločili, da izobrazbene pogoje za delavske direktorje kot člane poslovodstev družb v državni lasti izenačijo s pogoji, ki veljajo za preostale člane uprav. Predstavniki zaposlenih v Slovenskih železnicah so zoper odločitev državnih lastnikov že vložili tožbo, napovedali naj bi jo tudi v Telekomu Slovenije.
Konec mandata Alberta Pavliča?
V skladu z zakonodajo imajo delavske direktorje družbe z več kot 500 zaposlenimi, imenujejo jih nadzorni sveti na predlog svetov delavcev, kakšni posebni pogoji pa zanje ne veljajo. V statutih družb so delavski direktorji pogosto celo izrecno izvzeti iz zahteve po izpolnjevanju pogojev, ki veljajo za člane uprav, kar pa se zdaj vsaj v družbah v državni lasti spreminja. Spremembe statuta v tej smeri so predvidene na bližnji skupščini Telekoma Slovenije, kjer je članica uprave delavska direktorica Vesna Lednik, nov izobrazbeni pogoj za delavskega direktorja kot člana poslovodstva pa je že pred nekaj meseci SDH zapisal tudi v akt o ustanovitvi Slovenskih železnic, kjer zaseda mesto delavskega direktorja že vse od leta 2002 Albert Pavlič.
Vprašanje, ali je tehnolog prometa, ki je med drugim delal kot premikač, kretnik, sprevodnik in vlakovodja, primeren za delavskega direktorja, se je pojavilo že leta 2011, ko je pogoje za člane poslovodstev poenotila takratna agencija za upravljanje kapitalskih naložb. A Pavlič takrat kot delavski direktor še ni bil izrecno uvrščen med člane poslovodstva, je pa to od leta 2013. Pa ne zato, ker bi to zahteval zakon – železnice po reorganizaciji pogoja o več kot 500 zaposlenih niso izpolnjevale –, ampak je član poslovodstva postal, kot je takrat pojasnil generalni direktor železnic Dušan Mes, na podlagi »prostovoljne odločitve poslovodstva o sklenitvi dogovora s svetom delavcev«. Pavliču, ki za pojasnila ni bil dosegljiv, poteče mandat v poslovodstvu železnic prihodnje leto. Takrat bodo morali na železnicah upoštevati nove pogoje za izobrazbo delavskega direktorja v poslovodstvu družbe, razen če sodišče dejansko pritrdi železničarjem.
V organih bank jih ni, v zavarovalnicah so ostali
Odločitev lastnika, da zaostri pogoje, naj bi spodbudilo dejstvo, da ima delavski direktor, za katerega je načeloma veljalo, da v upravi »zgolj« zastopa interese zaposlenih, dejansko iste odgovornosti kot vsak drug član uprave, med drugim tudi za zastopanje družbe. V SDH so svojo odločitev, da zahtevane izobrazbene pogoje za delavske direktorje kot člane poslovodstev izenačijo s pogoji za preostale člane v statutih družb, podkrepili s pravnim mnenjem, predstavniki zaposlenih pa so prepričani, da gre za kršitev zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju in da je ta tisti, ki bi ga bilo treba spremeniti. Seveda v dialogu s socialnimi partnerji.
Brez predstavnikov zaposlenih v organih upravljanja so medtem v bankah, pri nedavnem spreminjanju zakonodaje pa naj bi razmišljali tudi o njihovi izločitvi iz zavarovalnic. Predstavniki zaposlenih v nadzornih svetih in poslovodstvih zavarovalnic so kljub temu ostali, a težav z izobrazbenimi pogoji tam nimajo. V agenciji za zavarovalni nadzor naj bi namreč vseskozi vztrajali, da morajo predstavniki zaposlenih v organih upravljanja zavarovalnic izpolnjevati enake pogoje kot drugi člani.
