Pomisleki o sobivanju pešcev, kolesarjev in avtobusov na prenovljenem osrednjem delu Slovenske ceste so se dokončno razblinili. Inštalacije za postavitev semaforja na križišču s Čopovo in Cankarjevo ulico, ki jih je mestna oblast pustila za vsak slučaj, če bi se na neformalnem skupnem prometnem prostoru kaj zapletlo, so ostale nedotaknjene. Na Mestni občini Ljubljana pravijo, da se je tudi v praksi izkazalo, da je Ljubljana zrela za tovrstno prometno ureditev.
Sistem dobro deluje
V Rotovžu so lanskega septembra ob ponovnem spustu avtobusov po prenovljenem delu Slovenske ceste napovedali, da bodo do novega leta budno spremljali dogajanje na novi prometni ureditvi in se po novem letu odločali o morebitnih spremembah. A testno obdobje se je izšlo v skladu z željami občine, zato sprememb ne načrtujejo. »Do konca leta smo sprejemali tudi mnenja in predloge za morebitne izboljšave. Izkazalo se je, da sistem dobro deluje. Ljudje so se nanj navadili in ga lepo sprejeli. Vozniki avtobusov Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) so izjemno pozorni na druge udeležence v prometu in se do njih vedejo uvidevno, prav tako je odnos med pešci in kolesarji spoštljiv. Tudi anketa je pokazala, da je kar 82 odstotkov ljudi zadovoljnih z novo ureditvijo,« so pojasnili na mestnem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet.
Župan Zoran Janković je lansko poletje ob številnih pozivih občanov, naj prepustijo Slovensko cesto le pešcem in kolesarjem, obljubil premislek o morebitnem zapiranju ceste za avtobuse ob koncih tedna in v poletnih mesecih, ko je manj gneče na cestah. A na mestni občini pravijo, da odločitve o tem še niso sprejeli. So pa dokončno opravili z mislijo, da bi se na osrednji del Slovenske ceste vrnili taksisti – četudi le tako, da bi čezenj vozili brez možnosti ustavljanja in pobiranja strank. Razmišljajo pa o drugih možnostih, so dodali na mestni občini, o katerih bodo javnost pravočasno obvestili.
Skupni prostor tudi v četrtnih središčih?
Arhitekt in urbanist Marko Peterlin se strinja z ugotovitvami mestne občine, da skupni prometni prostor dobro funkcionira, in poudarja, da bi lahko model z osrednjega dela Slovenske ceste prenesli tudi na njen južni in severni del, ki ga bodo začeli prenavljati v kratkem. »Kar nekaj ulic v središču mesta, kjer ne vozi toliko avtobusov, je primernih tudi za radikalnejšo obliko skupnega prometnega prostora. To pomeni brez zarisanega pasu za avtobuse in brez robnikov ter hkrati z dovoljenjem za vožnjo stanovalcev in taksijev,« je prepričan Peterlin. Hkrati pa je treba razmišljati o uvedbi tovrstnega prometnega režima tudi v četrtnih središčih. »Prometni problemi v središču mesta so trenutno manjši kot na primer v Šiški, za Bežigradom ali na Viču. Čas je zrel za razmislek, katere ulice bi lahko preuredili v maniri skupnega prostora,« meni direktor Inštituta za politike prostora.
Počasnost ministrstva zavira napredek
A za to bo treba spremeniti predpise, pravijo na mestni občini, saj slovenska zakonodaja skupnega prometnega prostora, ki mu v tujini rečejo shared space, še ne pozna. Zaradi formalizacije prometnega režima na Slovenski cesti so zato lani ministrstvu za infrastrukturo predlagali spremembe in dopolnitve zakona o cestah ter pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah, katerega osnutek je bil v pripravi.
»Predlagali smo pojem 'skupen prostor', ki bi opredeljeval, za kakšno območje gre, pogoje za uporabo tega prostora in določila pravil udeležencev v cestnem prometu na takem območju. Predlagali smo tudi, da se v osnutku novega pravilnika predvidi nov prometni znak, ki bi označeval takšno območje. Žal ministrstvo naših pripomb ni upoštevalo,« so povedali na mestni občini.
Na ministrstvu za infrastrukturo, nam niso odgovorili, zakaj so ignorirali predlog mestne občine. So pa povedali, da spremembo zakonodaje, kjer se bodo vključile določbe o pravilih in medsebojna razmerja udeležencev cestnega prometa na tako imenovanih skupnih prometnih prostorih, predvidevajo v prihodnjem letu. »Takrat bomo preučili tudi predlog mestne občine glede pravil, ki naj bi bila po njihovem mnenju določena v skupnem prometnem prostoru,« so dodali.
