Čeprav je še ob začetku gradbenih del na Slovenski cesti med Šubičevo ulico in Aškerčevo cesto veljalo, da bosta na tem delu dva vozna pasova s širokimi površinami za pešce in kolesarje ter drevoredom, so projekt na občini pred časom bistveno spremenili. Drevoreda ne bo, površine za pešce se bodo zmanjšale, na ta račun pa bodo vozniki pridobili dodaten vozni pas.
Tripasovni južni del Slovenske ceste so na občini razdelili na dva dela: voznikom bosta od Erjavčeve ceste (Drame) naprej proti središču mesta na voljo dva pasova, medtem ko bosta južno od Erjavčeve ceste na voljo dva pasova voznikom, ki bodo peljali proti Aškerčevi cesti (filozofski fakulteti). »Glavni razlog za spremembo projekta so avtobusna postajališča na južnem odseku Slovenske ceste, saj pred Dramo ni mogoče zagotoviti dovolj dolgega izogibališča za LPP, kar bi v naravi pomenilo, da bi ob ustavljanju avtobusa pri Drami onemogočili prevoz za druga vozila, ki gredo proti jugu,« pojasnjujejo spremembe na občinskem oddelku za gospodarske javne službe in promet, ki ga vodi David Polutnik.
Skrajšali že v osnovi kratek rok za oddajo ponudb
V gradbeništvu načeloma velja, da naročnik projekta po oddaji javnega naročila ne bi smel spreminjati, saj to za sabo potegne dvoje: pod vprašaj postavi razpis in izbranemu izvajalcu praviloma ponudi možnost za podražitev del. Na občinskem oddelku pravijo, da sprememb niso delali kar tako, ampak da je šlo za premišljeno strokovno odločitev. »Projekt se je spremenil zaradi novih analiz prometnih tokov in tudi dognanj, ki smo jih zaznali pri izkopu na globini šestih metrov. Ugotovili smo, da bi bila posajena drevesa lahko problematična, saj bi se na eni strani dotikala fasad hiš, če pa bi jih premaknili v drugo smer, bi bila moteča za avtobuse.« Dreves zato ne bodo sadili, temveč jih bodo dali v korita in postavili tja, »kjer bo prostor dopuščal«.
Na občini so prepričani, da se zaradi sprememb projekta za izvedbo (PZI) naložba ne bo podražila – razen za dodatnih sedem tisočakov za pripravo spremembe dokumentacije –, saj naj bi bili po popisih del obe varianti stroškovno približno enako ovrednoteni – pri tripasovnici recimo ne bo drevoreda, povečale pa se bodo asfaltirane površine. Zato menijo, da tudi razpis ne more biti vprašljiv.
Bode pa v oči, kako je občina razpis za prenovo južnega dela Slovenske ceste sploh (iz)peljala. Objavila ga je 13. julija, rok za oddajo ponudbe pa določila že 7. avgusta. Za primerjavo: podoben rok za oddajo ponudb je ravno v tem času ponudnikom omogočila za veliko enostavnejšo prenovo mostu za pešce čez Ljubljanico. Ampak na občini so že tako tesen rok teden po objavi skrajšali še za skoraj dva tedna. Ponudniki so tako ponudbo za poldrugi milijon evrov vredno prenovo morali pripraviti v dveh tednih in to v času poletnih dopustov. Na občino so se zato usuli očitki o favoriziranju enega ponudnika, in sicer KPL, ki je kasneje posel tudi dobil. Ponudbe sta sicer oddali še dve podjetji: Hidrotehnik in Kolektor Koling, ki sta bila s cenami zelo blizu KPL, a je ta na koncu po pogajanjih ponudbo spustil najnižje, in sicer na 1.328.524 evrov. Glede na to, da sta bila konkurenta le za 30 do 35 tisočakov dražja, bo vsak morebitni aneks s KPL precej problematičen. Je pa treba ob tem vseeno poudariti, da na državni revizijski komisiji ni informacij, da bi se kateri od neizbranih ponudnikov na ta razpis pritožil. Na občini pojasnil o razlogih za krajšanje rokov za oddajo ponudb nismo dobili.
Energetika dela na koncu brez razpisa zaupala KPL
Tako prenovo južnega dela Slovenske ceste med Šubičevo ulico in Aškerčevo cesto kot severnega dela od Šubičeve do Gosposvetske ceste bodo občini pomagala financirati javna podjetja. Vodovod-Kanalizacija je pri severnem delu sodeloval s 443 tisočaki, medtem ko bo pri prenovi južnega dela z 800 tisočaki nosil glavnino naložbe. Pri prenovi severnega dela je sodelovala tudi Energetika, ki je s KPL podpisala gradbeno pogodbo za obnovo vročevodnega in plinovodnega omrežja v višini 109.884 evrov. Energetika je bila v prvotni razpisni dokumentaciji predvidena kot eden od naročnikov prenove južnega dela Slovenske ceste, vendar so jo kasneje iz razpisa umaknili. Iz javno dostopnih podatkov je razvidno, da so 23. septembra gradbena dela pri obnovi plinovoda in vročevoda na južnem delu Slovenske ceste brez razpisa za slabih 93 tisočakov zaupali KPL. Odločitev so podkrepili s tem, da je KPL izbrani izvajalec za prenovo južnega dela Slovenske ceste in da lahko zato le on izvaja dela na plinovodnem in vročevodnem omrežju.
Še ena zanimivost o prenovi Slovenske ceste: občina je za prenovo severnega dela plačala več kot pet milijonov evrov, saj je poleg 3,1 milijona evrov vredne pogodbe s KPL z različnimi izvajalci sklenila še 15 drugih pogodb. Po vrednosti izstopajo skoraj 450.000 evrov težka pogodba za arheološke raziskave z Muzejem in galerijami mesta Ljubljana, četrt milijona vredna pogodba s projektanti Dekleva Gregorič arhitekti, 2K Arhitektonski ured, Sadar + Vuga in Scapelab ter 48.000 tisoč evrov vredna pogodba z Društvom arhitektov Ljubljana.
