Ribniško-velikolaški posebni vlak,
ki je došel včeraj popoludne o priliki včerajšnjega koncerta »Glasbene Matice«, da izrazi svoje občudovanje in hvaležnost znamenitemu slovenskemu glasbenemu zavodu, ki je deloval na Dunaji v čast slovenskemu imenu, pripeljal je nad 150 udeležencev. – Krasen prizor bil je o prihodu vlaka, ki je bil z zastavami, zelenjem, rešeti in kuhavnicami v resnici originalno okrašen. Na stotine zbranega ljubljanskega občinstva pozdravljalo je došlece kar najprisrčneje in toplo so odzdravljali došli, mej kojimi je bilo veliko število ženstva. V imenu zbranega odbora »Glasbene Matice« nagovoril je goste predsednik društva gosp. Ravnihar, v imenu ženskega zbora pa slednjega načelnica gospa dr. Jenkova. Zahvalil se je g. notar Ignacij Gruntar. Po koncertu, kojega so se udeležili dolenjski gostje korporativno, sešli so se Dolenjci v mali dvorani »Narodnega doma«, kjer se je improviziral komers. Dolenjskim damam delile so v imenu društva gospodične pevke v narodnih nošah lepe šopke v mali spomin. Prvi pozdrav govoril je načelnik moškega zbora »Glasbene Matice« gosp. svetnik Vencajz; pozdravil je dolenjske goste, prijatelje iz Štajerske in Goriške. V imenu ribniškolaških udeležencev koncerta zahvalil se je drž. posl. Višnikar in je napil g. svetniku Vencajzu. – Vrednik »Soče« iz Gorice, gosp. Gabršček slavil je pevski zbor in ljubljansko meščanstvo, ki ga nam je dalo. G. notar Globočnik iz Vel. Lašč izročil je pa koncertnemu vodji g. Hubadu zlat briljanten prstan kot dar udeležencev vlaka, kar je dalo občinstvu priliko, prirediti obdarovanemu burno ovacijo.(…)
Slovenec, 15. aprila 1896
Koncert »Glasbene Matice«.
Včeraj se je pokazalo, koliko simpatij in ugleda si je pridobila »Glasbena Matica« po dunajskih koncertih. Priznajmo odkrito: Do dunajskih uspehov so le ožji krogi znali ceniti vrline pevskega zbora »Glasbene Matice« in njega vodje g. Hubada, širši sloji pa kar niso mogli verjeti, da bi imeli v svoji sredi pevski zbor, kateri bi mogel stopiti pred vsako občinstvo in kateremu se ni ustrašiti nobene kritike, bodi še tako stroga, razvajena in prenasičena. Slovenci smo že taki, da sami ne cenimo tega, kar imamo, po resnični vrednosti, da sami sebi in svojim močem ne zaupamo. Dunajski koncerti šele so vso Slovenijo prepričali, kaj je naše »Glasbene Matice« pevski zbor in včeraj so prihiteli rodoljubi z raznih krajev, da izrazijo svoja čutila za »Glasbeno Matico«, da se osebno prepričajo, kako pravična in opravičena je bila slava, katero je dunajska kritika pela zboru, vodji Hubadu in slovenski narodni pesmi. Ribniška dolina je poslala s posebnim vlakom najboljše svoje može in celo vrsto dražestnih gospodičin in lepih dam. Že presrčni vzprejem na kolodvoru je izletnikom pričal, kako se je njih prihoda oveselila Ljubljana. Izrazila sta jim to g. Ravnihar in gospa dr. Jenkova z iskrenimi besedami. V imeni izletnikov se je bil zahvalil g. notar Gruntar rekši: Prišli smo v obilnem številu k Vam, da Vam izrečemo srčno svojo zahvalo, da Vam pokažemo dejanski, kako smo Vam hvaležni, da ste v prestolnem mestu slovenski pesmi pridobili veljavo. Pripeljala nas je pa tudi želja, slišati v umetno ubranih zborih Vaših mile naše slovenske pesmi, katere naj bi nam vedno blažile naša srca! Vi ste delavni in zaradi tega složni. Dal Bog, da bi Vas vsi slovenski stanovi posnemali, da se prikaže naši domovini lepša bodočnost. Živela »Glasbena Matica«. Živahni Živio-klici so pričali, da so besede notarja g. Gruntarja bile izraz čutil vseh izletnikov. In te simpatije, katere so pripeljale ribniško-velikolaške dame in gospode h koncertu, so se tudi jasno in srčno izrazile v Sokolovi dvorani. Fizijognomija včerajšnjega občinstva je bila vsa drugačna, nego pri drugih koncertih. Ljubljanskega občinstva je bilo jako malo; malokdo je bil tako srečen, da je dobil vstopnico. Zunanji gostje so zasedli skoro vse prostore. Ko je nastopila gospa dr. Jenkova na čelu ženskemu zboru, zaorili so Živio klici in ti so postali uprav frenetični, ko se je pokazal vodja gospod Hubad, katerega je občinstvo po vsaki točki tako srčno aklamiralo, kakor da mu s ploskanjem in Slava klici ni hotelo samo izraziti svojega priznanja, nego ga tudi slaviti kot vojskovodjo, ki je na čelu svojega zbora zmagovito priboril sebi, pevcem in vsemu narodu spoštovanje in ugled v cesarski prestolnici. V umetniškem oziru je bil koncert dovršeno lep. Govorili smo že večkrat o njem, torej ni treba, da bi danes ponavljali, kar smo že o drugih prilikah povedali. Dovolj je rečeno; pelo se je krasno in kdor je bil sinoči prvič pri koncertu se ni mogel prečuditi glasovnemu materijalu zbora, njega preciznemu petju in je pevovodjo g. Hubada občudoval ter pojmil, zakaj in s čim sta zbor in pevovodja Dunajčanom imponirala. (…) Umetniški uspeh koncerta je bil tako velik, da ga ni moči popisati. Rodoljubi neljubljanski so sedaj spoznali, kaj je pevski zbor »Glasbene Matice« in kako opravičeno je naš narod nanj ponosen. Pripomnimo naj še, da so krasne narodne noše, v katerih je nastopil včeraj prvikrat v Ljubljani ženski zbor, podajale tudi očesu prav lepo, slikovito podobo.(…)
Slovenski narod, 15. aprila 1896
