Medvoška papirnica toži ljubljansko nadškofijo za 210.843 evrov, kolikor naj bi jo v minulih petih letih stali tako imenovani obratovalni stroški za plin, elektriko, kanalizacijo, telefonijo in varovanje. Včeraj je na ljubljanskem okrožnem sodišču potekala prva obravnava v tej zadevi. Nadaljevala se bo julija, ko bosta na prostor za priče, če se bo sodnica tako odločila, na predlog papirnice stopila tudi kardinal Franc Rode, ki je o prenovi odločal kot nadškof, in njegov naslednik, upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran, ki je razkošno prenovo gradu ustavil.
Ta sodni spor pa ni edini, ki zadeva nesrečni dvorec. Papirnica toži Nadškofijo Ljubljana tudi zaradi visokih stroškov prenove, in sicer za 8 milijonov evrov, kolikor je dvorec po prenovi več vreden. Nadškofija pa toži papirnico, ker bi rada sodno dokazala, da se je najemno razmerje začelo že leta 2008, končalo pa naj bi se leta 2025. Obenem toži tudi direktorja papirnice Andraža Steguja, in sicer za dolg iz leta 2004, ko mu je prodala 11-odstotni paket delnic medvoške papirnice; ustnih obravnav v teh zadevah še ni bilo. Toži ga za dva obroka kupnine ali približno pol milijona evrov. Stegu, ki zatrjuje, da gradu ne more tržiti, ker prenova še ni končana, vztraja, da je bil ta dolg že zdavnaj poravnan. Trimilijonska tožba, ki jo je nadškofija zoper papirnico vložila leta 2012, pa je v nenavadnih okoliščinah padla v vodo leta 2014. Sprti strani sta pristali na mirovanje postopka, da bi v tem času poiskali sporazumno rešitev. Ker se nobena stran ni več oglasila, se je postopek končal.
»Skrajno nepravično je, da lastnik graščinskega kompleksa, ki je bojkotiral obnovo in pogodbene zaveze s tem, da ni pridobil gradbenega dovoljenja, ki bi ga moral izročiti tožeči stranki (Papirnici Goričane, op. a), za svojo lastnino ne plačuje niti elektrike, ogrevanja in varovanja. Skrajno nepravično je tudi, da bi za stanovanja dostojanstvenikov stanovanjske stroške plačevala gospodarska družba, ki take obveznosti ni nikoli prevzela,« je na včerajšnji prvi obravnavi tožbe za povračilo sorazmernega dela stroškov za prvo nadstropje dvorca Goričane dejala pravna zastopnica papirnice Velena Lokar Škerget. Nadškofija, je dodala, izkorišča dejstvo, da prvo nadstropje gradu nima ločenega ogrevanja in odštevalnih števcev. Urban Mate iz Odvetniške družbe Brecelj, Korošec, Mate, ki zastopa nadškofijo, pa je nasprotno vztrajal, da ta ni imela od elektrike, telefona, plina... nobenih koristi, saj dvorca, vključno s prvim nadstropjem in okolico, sploh »ni mogla uporabljati«.
Dvorec za kardinala
Spor med Nadškofijo Ljubljana in Papirnico Goričane ima dolgo brado. V prvi polovici prejšnjega desetletja, ko so Andraža Steguja in tedanjega nadškofa Rodeta vezali tako prijateljstvo kot poslovni interesi, je ljubljanska nadškofija s Stegujem sklenila pogodbo, po kateri bi medvoška papirnica z lastnimi sredstvi in sredstvi drugih donatorjev obnovila graščino, v zameno pa bi jo po obnovi kot najemnica lahko tržila za protokolarne in reprezentančne namene. Glavni sogovorniki pri poslu so bili poleg Steguja še direktor cerkvene gospodarske družbe Metropolitana Janez Celar in nadškof Rode. Rode naj bi bil tudi tisti, ki je Steguja nagovoril k menedžerskemu odkupu zadolžene papirnice in predlagal obnovo gradu, ki ga je nadškofija dobila v last leta 2007. Obnova se je začela že leta 2002.
V pogodbi, ki jo je za nadškofijo leta 2004 podpisal nadškof Rode, ki je bil tedaj obenem predstavnik lastnikov – papirnico je tedaj obvladoval cerkveni Zvon 1 – je bilo dogovorjeno, da se bo doba najema podaljšala za toliko, kolikor se bo povečal vložek v obnovo. Ta pa je bila izjemno razkošna. Projektanti (Studio Kalamar) so v skladu s projektom, ki ga je potrdil sam Rode, predvideli najboljše materiale: marmor, hrastovino in podobno. Tudi pri opremi niso varčevali. Več kot 400 kvadratov veliko prvo nadstropje krasijo muranski lestenci, 85.000 evrov vredna svilena preproga, unikatno stilno pohištvo... Da so bili ti prostori namenjeni za Rodetovo rezidenco, ni dvoma, saj so leta 2004 podpisali tudi aneks k pogodbi (javnosti ga je razkril šele Dnevnik), ki je nadškofu zagotavljal dosmrtno bivanje v gradu. Preden je Rode odšel v Rim, je nadškofija za 2,65 milijona evrov Steguju prodala 11-odstotni delež v papirnici, za katerega bi moral vračati po 265 tisočakov na leto. A ni nikoli vrnil ničesar.
Kdo ima ključe
Stegu zatrjuje, da je že tedaj povedal Rodetu, da bo ta njegov dolg šel za obnovo gradu, na nadškofiji pa so se s tem, tako pravi Stegu, strinjali. Nato je Rode odšel v Rim, nunciju Castelloju pa tolikšna potratnost ni bila všeč, zato je Uran ambiciozne načrte prekinil. Rode se je Goričanam tudi pisno odpovedal. Odtlej nadškofija o svojih namenih z dvorcem molči. Kljub vabilom Steguja si ni graščine ogledal še noben ljubljanski nadškof, ne Uran, ne Stres, ne Zore. A ključe ima po Stegujevih zatrdilih še vedno Rode. Tako je na včerajšnji sodni obravnavi povedala tudi pravna pooblaščenka papirnice in predlagala, da se kot pričo zasliši poslovno sekretarko papirnice Teo Rezelj, ki je kardinalu izročila ključe. Ob tem je poudarila, da je po najemni pogodbi stroške za prvo nadstropje dolžna plačevati nadškofija ne glede na to, kdo, če sploh, je prvo nadstropje uporabljal. Ali gre pravica do uporabe Rodetu ali vsakokratnemu nadškofu, je za papirnico irelevantno.
Stroški, zaradi katerih papirnica toži nadškofijo, naj bi nastali zato, ker papirnica z njihovim poravnavanjem »odvrača škodo«. Če ne bi denimo pazili na ustrezno vlažnost in temperaturo v prenovljeni grajski kapeli ali viteški dvorani, bi lahko ogrozili freske... Predpisi zahtevajo tudi preglede protipožarnih inšpektorjev pa vzdrževanje dvigala itd., je bilo slišati. Papirnica oporeka tudi trditvam nadškofije, da je prenova končana. To ne drži, zatrjujejo. Ker nadškofija papirnici ni izročila gradbenega dovoljenja in ta ni končala vseh predvidenih del (kuhinje, garaže za 18 avtomobilov...), dvorca ne more tržiti... Obe strani sta včeraj sodišču predlagali ogled dvorca.
Ranka Ivelja
