Pol milijona evrov bo morala plačati postojnska porodnišnica novogoriški družini, ki se ji je marca 2005 življenje obrnilo na glavo. Ob porodu je namreč prišlo do zapleta: po raztrganju maternice je bil fantiček približno 15 minut izpostavljen hudemu pomanjkanju kisika, tako da zdaj trpi za cerebralno paralizo. Po oceni sodišča do raztrganja maternice ni prišlo zaradi zdravniške napake, se je pa po drugi strani izkazalo, da porodničar ni izpolnil tako imenovane pojasnilne dolžnosti, zaradi česar mora Bolnišnica za ženske bolezni in porodništvo Postojna nositi odškodninsko odgovornost. Danes 11-letnemu dečku, priklenjenemu na invalidski voziček, mora plačati 400.000 evrov, staršem po 40.000, bratu pa 20 tisočakov, vse z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Sodba še ni pravnomočna.
Pacient mora živeti s posledicami
Zaradi preozke medenice se je že prvi porod leta 2003 končal s carskim rezom in porodnica je tudi v drugo (v bolnišnico so jo sprejeli v 38. tednu nosečnosti) pričakovala enak način poroda. A porodničar Robert Likar je kljub temu poskusil naravni porod. Nekaj časa je potekal normalno, potem pa se je zapletlo, maternica se je zaradi raztezanja raztrgala in dihalna stiska je na otroku pustila katastrofalne posledice. Po mnenju sodnih izvedencev zdravstveno osebje ni naredilo nobene napake, ki bi povzročila raztrganje maternice, prav tako porod po naravni poti po predhodnem carskem rezu ni v nasprotju s pravili stroke.
Vendar bi zdravnik moral porodnici, ki je že imela za sabo carski rez, predstaviti tveganja naravnega poroda, tudi raztrganje maternice, in ji omogočiti, da sodeluje pri odločitvi o načinu poroda. To se v tem primeru ni zgodilo.
Čeprav je bilo na voljo dovolj časa, porodnici nihče ni pojasnil, zakaj ne bo rodila s carskim rezom, pri katerem sta z možem glede na potek prvega poroda vztrajala in ga tudi pričakovala. Imela sta tudi že napotnico in dogovorjen termin sestanka s porodničarjem, da bi določili natančen datum takšnega poroda. Kot je ocenilo sodišče, ji zato bolnišnica ni omogočila soodločanja o poteku poroda, s čimer ji je odvzela možnost izbire. »Zdravnik kljub znanju ne more prevzeti nase vseh rizikov posegov ali njihovih opustitev, ko pa je pacient tisti, ki mora živeti z njihovimi posledicami. Zdravnikova avtonomija ima prednost pred pacientovo le, če ni različnih variant zdravljenja, če je nujno ukrepanje in če gre za pacientovo življenje,« piše v sodbi, pod katero se je podpisal koprski okrožni sodnik Matej Papler.
Bister, a povsem nebogljen
Tožbeni zahtevek je odvetnica Lucija Šikovec Ušaj v imenu družine vložila leta 2008. Sodišče jim je lani ugodilo, a je bila sodba na višjem sodišču razveljavljena. Toda tudi v drugo je izid enak. Pri odmeri višine odškodnine je sodišče upoštevalo, da je otrok zelo gibalno oviran, vse od rojstva je izpostavljen številnim zdravniškim pregledom in terapijam, veliko časa je v bolnišnici, stran od domačega okolja. Potrebuje stalno oskrbo; sam ne more jesti, ne hodi, ne more se obleči, skrbeti za higieno. Ponoči ga je treba na dve uri obračati, da ne dobi preležanin, trajno potrebuje fizioterapijo in delovno terapijo, pomoč logopeda. Njegovo komuniciranje je omejeno na »da« in »ne«, svojega stanja pa se zaveda in je umsko bister. Trpi zaradi epileptičnih napadov, ogrožajo ga tudi druge zdravstvene težave, povezane z gibalno omejenostjo. Kot pravično denarno odškodnino mu je sodišče odmerilo 400.000 evrov.
»Gre za odškodnino v višini 400 povprečnih neto mesečnih plač v državi v času konca sojenja in tik pod zgornjo mejo odškodnin, ki so jih slovenska sodišča doslej prisodila za nepremoženjsko škodo,« piše v sodbi. Odškodnino so prisodili tudi staršema in bratu. »Ni dvoma, da zaradi njegove težke invalidnosti trpijo in bodo še trpeli hude duševne bolečine, njihovo življenje, starševstvo oziroma odraščanje je postavljeno pred izjemno težke preizkušnje,« je zapisal sodnik.
Mojca Furlan - Rus
