Raka prostate odkrivajo s pomočjo testa na prostatični specifični antigen (PSA), ki pokaže, če je povišan, da se s prostato nekaj dogaja. »To ne pomeni avtomatično, da gre za raka prostate, ampak lahko gre za katero koli patologijo prostate, na primer povečano prostato ali vnetje prostate,« opozarja asist. mag. Dejan Bratuš, urolog iz UKC Maribor. Lahko pa nadaljnje preiskave odkrijejo, da gre res za raka.
Ali bi bilo zato smiselno vse moške po 50. letu starosti poslati na test PSA, da se ugotovi, ali se tudi pri teh, ki nimajo težav, na prostati kaj dogaja?
»Ameriško združenje proti raku to res priporoča, ameriško in evropsko združenje urologov pa takega presejanja ne priporočata. V zadnjih letih so namreč številne raziskave zasejale dvom o smiselnosti tega,« razloži Bratuš. S pregledom prostate in določanjem PSA pri vseh moških bi res odkrili več raka prostate, a bi bil velik delež tega raka klinično nepomemben. Tako rečejo začetnim oblikam neagresivnih rakov prostate, ki v veliki verjetnosti moškega ne bi nikoli ogrožali. Zdravljenje raka pa je kar agresivno in ima lahko tudi posledice. Posledica presejanja bi bila, da bi velik del moških zdravili po nepotrebnem oziroma pri velikem številu moških povzročili stranske učinke zdravljenja.
Usmerjeno presejanje
»Danes zato govorimo o usmerjenem presejanju in PSA določamo, če ima moški tako imenovane simptome spodnjih sečil: pogostejše uriniranje, pogosto uriniranje ponoči, nenadna nuja po uriniranju, krvavitev ob uriniranju..., ali če sodi v skupino moških, ki imajo večje tveganje za razvoj raka prostate. To so moški, katerih brat ali oče je zbolel za rakom prostate,« pojasnjuje Bratuš. Slednjim priporočajo, da začnejo test PSA opravljati že po 45. letu starosti. Dejavnik tveganja je tudi starost in starejši, kot je moški, večje je tveganje za raka prostate.
Test PSA lahko opravijo tudi moški, ki to sami želijo, temu rečejo preventivni pregled prostate.
Strokovni očitek epidemiologov presejanju za raka prostate in nekritični uporabi testa PSA pri moških brez težav je, da presejanje ali množična uporaba PSA-testa ne zmanjša umrljivosti za rakom prostate. Na tem področju so v svetu naredili dve veliki raziskavi, odgovarja Bratuš: evropska je pokazala, da se s presejanjem do neke mere zmanjša umrljivost, vendar veliko moških zdravijo po nepotrebnem. Ameriška študija ni pokazala zmanjšanja umrljivosti in je sklenila, da je umrljivost zaradi raka prostate že tako nizka in da presejevalni pregledi nanjo ne vplivajo. »Dokončni odgovori še niso znani, a smernice splošnega presejanja ne svetujejo,« pojasnjuje Bratuš. Glede na lastne izkušnje tudi ne more reči, da bi naši moški množično uporabljali preventivno testiranje, četudi test PSA ponuja veliko samoplačniških ambulant.
Pacienta je treba poučiti
Opozarja pa, da je treba pacienta, ki nima težav s sečili, ko mu ponudijo test PSA, vnaprej opozoriti, da obstaja možnost, da bodo odkrili raka prostate, ki bo klinično nepomemben in se nikoli v življenju ne bo razvil v klinično pomembnega, torej da ga bo ogrožal. »Pacientu je treba povedati, da je morda bolje, da ne ve, da ima raka prostate,« pravi Dejan Bratuš.
Žal pa danes nimamo testa, ki bi povedal, kateri rak je ogrožajoč in kateri ni. Če urologi odkrijejo raka, za katerega menijo, da ni ogrožajoč, lahko bolniku ponudijo opazovanje na šest mesecev in ne aktivnega zdravljenja. Vendar je z vedenjem, da imajo raka, težko živeti in veliko teh moških se odloči za zdravljenje, ki pa ima svoje posledice.
Neugodne posledice zdravljenja
Po kirurški odstranitvi prostate je možna posledica uhajanje urina, kar se sčasoma pri večini bolnikov izboljša, pri nekaterih žal ne. Vsaj polovica moških pa ima po operaciji težave z erekcijo, ne glede na to, ali kirurg poskuša ohraniti živce, ki jo omogočajo. »To pa je stvar, ki lahko pri aktivnih moških zmanjša kakovost življenja,« opozarja urolog.
Po zdravljenju z radikalnim obsevanjem težav z uhajanjem urina ni, sčasoma pa se lahko pojavijo težave z erekcijo pa tudi težave na okoliških organih, na primer kronično vnetje mehurja, krvav urin, kronične driske... Če so ti učinki bolj izraženi, je to za bolnika lahko precej moteče.
Umrljivost za rakom prostate v Sloveniji še ne upada, a tudi ne raste, četudi je vsako leto več bolnikov, je pojasnila onkologinja doc. dr. Simona Borštnar.
