Zdi se, kakor da je število dijakov, ki svoje proste ure preživljajo pri šolski psihologinji, vedno večje. Njena pisarna je vedno polna, ne glede na uro, ob kateri se sprehodiš mimo. Tudi pogovori z vrstniki so polni besed, kot so depresija, stres ali panični napad. Koliko mladih se sooča z raznimi duševnimi težavami in kaj je po njihovem mnenju vzrok le-teh?
V anketi je sodelovalo 281 anketirancev, od tega 243 deklet, kar je razumljivo glede na to, da populacijo dijakov na Gimnaziji Celje – Center predstavlja predvsem ženski spol. Skoraj 65 odstotkov anketirancev se sooča z duševnimi težavami. Te so depresija, anksioznost, stres, motnje hranjenja, pomanjkanje samozavesti, jeza in strahovi. Anketiranci vzroke vidijo v šoli, neugodnem družinskem okolju, previsokih osebnih ciljih, idealih, ki nam jih postavlja družba, in pa tudi v tipičnih mladostniških težavah, kot je ljubezen. Več kot dvajset odstotkov vprašanih ima nizko samopodobo, skoraj 62 odstotkov anketirancev pa pravi, da se njihova samopodoba spreminja.
Vpliv šole, medijev in slavnih osebnosti
Največji vpliv na samopodobo mladih imajo prijatelji, ki bistveno vplivajo na oblikovanje mnenj in stališč. Za ustvarjanje samopodobe so pomembni tudi šola, mediji in slavne osebnosti.
Malo več kot polovica anketirancev meni, da šola na njihovo duševno zdravje vpliva skozi celotno šolsko leto, skoraj 37 odstotkov pa, da le občasno, torej v času večje obremenjenosti, ki je prisotna predvsem ob večjih zgostitvah ocenjevanj znanja in pred zaključevanjem ocen.
Spodbudno je, da se mladi zavedajo svojih težav in da znajo podati tudi vzroke, za katere mislijo, da so povzročitelji njihovega stanja. Vendar bi se kljub temu le malce več kot šest odstotkov dijakov odločilo za strokovno pomoč. Večina bi se zaupala prijateljem oziroma družinskim članom, kar je razumljivo, saj so to ljudje, ki jim zaupamo, in nam vsaj večinoma predstavljajo neko varno okolje.
Odgovori so nas sprva rahlo presenetili, vendar so ob nadaljnjem raziskovanju teme postali precej smiselni. »Mladi živijo v času, ki prednje prinaša mnogo negotovosti in tveganj, ki jih težko rešujejo, zato imajo veliko težav na življenjskih področjih, ki so pomembna za odraščanje,« rezultate raziskave komentira psihologinja Alenka Tacol, ki sodeluje tudi pri mladinskem programu To sem jaz, ki je usmerjen v razvijanje pozitivne mladostnikove samopodobe in socialnih veščin. Razvili so ga na Oddelku za socialno medicino in promocijo zdravja Zavoda za zdravstveno varstvo Celje in zdaj deluje pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Po besedah Tacolove mladostniki doživljajo izobraževalne pritiske, negotovost pri zaposlovanju in osamosvajanju nasploh. »To se kaže tudi v rezultatih ankete, čeprav je vzorec anketiranih dijakov zelo specifičen. Na vprašanja so namreč odgovarjali zgolj gimnazijci, od tega je bilo skoraj devetdeset odstotkov deklet. A prav pri njih pogosto opazimo precenjene izobrazbene cilje, ki postanejo lahko izvor stisk, predvsem kadar niso povsem v skladu s sposobnostmi, ali kadar postanejo edine oziroma najpomembnejše vrednote. Kljub nereprezentativnemu vzorcu lahko pritrdimo rezultatom, da so mladi izpostavljeni storilnostnim pritiskom in zato v povezavi s šolo lahko doživljajo preobremenjenost, občutke nesposobnosti, stres… To vpliva tudi na njihovo samopodobo, osebnostno čvrstost.«
Bolesten perfekcionizem in narcisoidnost
Mladi zaupajo svoje težave tistim, ob katerih se počutijo varne, to pa je v družini in med prijatelji. V obdobju odraščanja so vrstniki zelo pomembni za ugoden čustveni in socialni razvoj; dobri prijatelji so lahko velika podpora in pomoč. »Zato bi bilo potrebno pri vzgoji mladih namesto pretirane tekmovalnosti znova postaviti v ospredje vlogo prijateljstva in v šolah spodbujati sodelovanje, empatijo, sprejemanje drugačnosti. Dobri medvrstniški odnosi so zaščitni dejavnik v odraščanju, kot so ugodne socialne mreže tudi v odraslosti zaščita duševnega zdravja,« še izpostavlja sogovornica.
»Perfekcionizem in narcisoidnost je bolezen slovenske družbe, ki jo najbolj občutijo mladi,« dodaja , nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. »Če niso odlični in na poti k 'najboljši' karieri ter največjemu materialnemu blagostanju, se čutijo manjvredne.« Dovolj dobro je dovolj dobro, bi rekel zdrav razum. Človek mora vedno dati vse od sebe, stremeti k odličnim rezultatom, toda hkrati biti zadovoljen z dobrim in zavestjo, da na vseh področjih ni mogoče biti odličen.
