V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so nezadovoljni z odzivom vlade na predloge iz manifesta industrijske politike, ki so bile sprejeti na 10. vrhu slovenskega gospodarstva oktobra lani. »Vlada sicer retorično podpira večino predlogov, vendar je konkretnih odgovorov premalo ali pa se jim celo izogiba, v številnih primerih pa za uresničitev ukrepov podaja zelo pozne roke, celo po letu 2020,« pravi izvršni direktor GZS Goran Novković.
Podpora s figo v žepu
Vlada je, kot ugotavljajo v GZS, od 25 predlogov nedvoumno podrla zgolj pet ukrepov. Strinjala se je z ohranitvijo davčnih olajšav za raziskave, razvoj in investicije, povečala je varnostne rezerve SID banke, napovedala, da bo v drugi polovici leta pripravila operativni dokument za implementacijo strategije razvoja prometa, junija bo uvedla test presoje učinkov predpisov na malo gospodarstvo (MSP-test), v drugi polovici leta pa okrepila programe za internacionalizacijo izobraževanja.
Nekatere predlagane ukrepe vlada sicer podpira, a po oceni gospodarstva s figo v žepu. Tako se med drugim načelno zavzema za znižanje energetskih in okoljskih dajatev v okviru zelene davčne reforme, vendar pa hkrati, kot pravijo v GZS, te iste dajatve zvišuje. Prav tako obljublja poenostavitev administrativnih bremen z davčnega področja, ob tem pa dodatno obremenjuje zavezance z davčnimi blagajnami. Vlada sicer podpira tudi uvedbo spodbud podjetij v obliki vavčerjev za svetovalne storitve, vendar pa ni jasno, za katere, v kolikšni meri, niti kdaj se bo to zgodilo.
GZS moti tudi to, da je vlada za nekatere predloge določila zelo pozen rok izvedbe. Ukrepi za spodbujanje dodane vrednosti na delovno aktivno prebivalstvo naj bi bili realizirani šele do konca leta 2020, ukrep za spodbujanje raziskav, razvoja in inovacij e-storitev ter mobilnih aplikacij pa še eno leto kasneje.
Vlada zavrnila predlagano davčno reformo in reformo trga dela
GZS je še zlasti razočarana nad negativnim odzivom na predlog davčne reforme, ki so ga pripravili skupaj z Združenjem delodajalcev Slovenije (ZDS). Ta, kot smo že poročali, predvideva uvedbo socialne kapice in korenitejše spremembe pri dohodnini, s katerimi bi razbremenili predvsem strokovni kader. Izpad davčnih prihodkov v višini 328 milijonov evrov bi po tem predlogu pokrili z zmanjšanjem javne porabe.
Vlada nasprotuje tudi novi reformi trga dela, kjer se delodajalci zavzemajo za še večjo prožnost. Med drugim tako, da bi lahko »v primeru nujne prilagoditve tržnim razmeram« brez razloga odpovedali pogodbe o zaposlitvi trem odstotkom zaposlenih na leto.
Na plodna tla ni padla tudi pobuda za uvedbo namenskega infrastrukturnega prispevka in uvedbo zlatega investicijskega pravila. Ta bi po predlogu iz manifesta prek petletnega finančnega in vsebinskega načrta omogočil razvoj strateške infrastrukture (železnice, ceste, pristanišče, širokopasovni internet v vseh gospodarskih conah, izboljšanje oskrbe z električno energijo...) iz tekočih proračunskih prilivov, ne pa z novimi dajatvami. Prav tako je vlada zavrnila predlog za ustanovitev neodvisne tehnološke agencije. Načrtovana okrepitev javne agencije za podjetništvo Spirit po oceni GZS ne pomeni prave rešitve, saj ta deluje že nekaj časa, a brez pravih rezultatov.
Gospodarstveniki so ob tem ostali brez odgovorov na predlog o omejevanju vpisa na fakultete, ki bi po njihovem mnenju omogočil pozitivno selekcijo med študenti. Enako velja za ukrepe na področju aktivnega privabljanja strateških vlagateljev in promoviranja razvojnih oddelkov v podjetjih v tuji lasti kot regionalnih ali globalnih razvojnih centrov.
