»Namesto da bi lahko izkoristili svoje potenciale v kakovostni zaposlitvi, ki omogoča dostojno plačo in varne delovne pogoje, se mladi otepajo s pomanjkanjem socialne, ekonomske in pravne varnosti, nimajo možnosti napredovanj, zaradi nizkih dohodkov pa se tudi ne morejo osamosvojiti in si ustvariti družine,« na začarani krog začasnih zaposlitev opozarja predsednik Mladinskega sveta Tin Kampl. Delež začasnih zaposlitev med mlajšimi od 25 let namreč znaša okoli 70 odstotkov in je najvišji v celotni EU.
Čeprav je nova delovna zakonodaja iz leta 2013 povečala fleksibilnost trga dela, pa večja prožnost ni izpolnila drugega velikega cilja reforme – zmanjšanja segmentacije oziroma razkoraka v pravicah med pogodbami za nedoločen čas in pogodbami za določen čas. Delodajalci se zaradi dodatnih ovir pri sklepanju pogodb za določen čas (uvedba odpravnine, omejevanje možnosti veriženja teh pogodb…) ter lažjega odpuščanja, ki ga je prinesla nova zakonodaja, sicer nekoliko pogosteje odločajo za zaposlitve za nedoločen čas (čeprav tudi te v zadnjih dveh letih znova upadajo). Po drugi strani pa so zaposlitve za določen čas v dobršni meri zamenjali s še bistveno manj varnimi prekarnimi oblikami dela, velikokrat »lažnimi« samozaposlitvami, agencijskim delom ter delom prek civilnih pogodb in študentskih napotnic. Ker prekarci velikokrat delajo enako kot redno zaposleni, so številne takšne zaposlitve tudi nezakonite.
Delodajalci bi odpuščali kar brez razloga
Po oceni Tatjane Čerin z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je za porast negotovih zaposlitev več razlogov. »Makroekonomska situacija je še vedno zelo negotova, zato so delodajalci še naprej zelo previdni pri zaposlovanju. Poleg tega pa visok strošek dela sili delodajalce v iskanje najbolj racionalnih oblik,« ocenjuje Čerinova. Slovenija je sicer »podražila« tako avtorske in podjemne pogodbe kot tudi študentsko delo, vendar pa so prekarne oblike dela, s katerimi se delodajalci izognejo stroškom letnega dopusta, bolniških odsotnosti, malice in prevoza na delo pač cenejše.
Čeprav je refoma trga dela povečala prožnost, glede individualnega odpuščanja redno zaposlenih ima bolj fleksibilno ureditev od naše le šest držav EU, pa tudi to po mnenju delodajalcev ni dovolj. »Postopek je še naprej zapleten in dolgotrajen, sodišča pa praviloma odločijo v korist delavca,« pravi Čerinova. Na GZS predlagajo, da bi lahko delodajalec brez razloga na leto odpustil tri odstotke vseh zaposlenih, v primeru sporazumnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi pa bi delavcu plačali 50 odstotkov nadomestila za brezposelnost, ki ga sicer ne bi dobil.
Na listi zahtev vseh delodajalskih združenj ostaja tudi klasičen »železni repertoar«. Tako med drugim še naprej zahtevajo odpravo »reliktov socializma«, kot so skupni dodatek na delovno dobo, plačani odmor za malico in povračilo za prevoz na delo. Odpravili bi pravico do odpravnine ob upokojitvi, znižali število dni bolniške odsotnosti in nadomestilo, ki gre v njihovo breme.
Sindikati: Povečati pristojnosti inšpekcije
Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je prepričan, da zniževanje stroškov in dodatno fleksibiliziranje trga dela nista rešitev. »Odprava plačanih odmorov in prevozov na delo bo še povečala število revnih zaposlenih in socialno stisko,« pravi. Za boj proti širjenju prekarnih zaposlitev, ki pomenijo tudi nelojalno konkurenco, bi morali po njegovem mnenju okrepiti inšpekcijski nadzor in povečati pristojnosti inšpektorata za delo. »Morda tudi na način, da lahko inšpektor delodajalcu izda odločbo, s katero bi zahteval sklenitev pogodbe o zaposlitvi.« Zorko vlado poziva, naj kadrovsko okrepi inšpektorat za delo, saj zgolj štirideset delovnih inšpektorjev pač ne more ustrezno nadzirati več kot 190.000 pravnih subjektov.
Po oceni ministrstva za delo je bilo po reformi zaznati kar nekaj pozitivnih trendov. Bodo pa v prihodnje nujne dodatne korekcije, ki bi preprečile širjenje prekarizacije. Kot napovedujejo, bodo še letos predstavili izhodišča za širšo strokovno in javno razpravo ter na podlagi predlogov socialnih partnerjev in strokovne javnosti začrtali konkretne ukrepe. Izenačevanje obdavčitve različnih oblik dela po njihovem mnenju ne zadostuje, saj so tisti, ki delajo v teh oblikah dela, še vedno v slabšem položaju glede socialne, pravne in ekonomske varnosti. Glede na zelo različne poglede delodajalcev in sindikatov si bodo na ministrstvu prizadevali za konsenz, ob tem pa podprli vsa prizadevanja, ki bi vodila k večjemu številu kakovostnih delovnih mest.
