Vodstvo Darsa bo imelo prihodnji teden na mizi tri zahtevke za revizijo izbora izvajalca elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku. Zadnji je zahtevek za revizijo včeraj vložil konzorcij Autostrade in Cetisa. »Podrobnosti pritožbe zaradi postopka, ki je še v teku, ne bi komentirali,« so redkobesedni v Cetisu.
Pred tem sta svoje revizijske zahtevke vložila že Kapsch TrafficCom in konzorcij Iskratel-Sky Toll. »Vložili smo ga zato, da se izkaže pomanjkljivo delo komisije Darsa, ki ni pregledala in preverila vseh vsebinskih zahtev razpisa. Izbrana rešitev namreč ne izpolnjuje vseh razpisnih zahtev glede funkcionalnosti in učinkovitosti v določenih situacijah,« pojasnjujejo v Iskratelu. V Kapschu pa so prepričani, da sta bila v postopku izbire izvajalca kršena zakonodaja in načelo transparentnosti.
Pod drobnogledom tudi debelina ponudbe
Neizbrani ponudniki so v zahtevkih nanizali vrsto argumentov, zakaj je bila Darsova odločitev, da izbere ponudbo Telekoma Slovenije in Q-Free, napačna, nepravilna in pomanjkljiva. Skoraj zagotovo bo Dars vse tri zahtevke zavrnil, zato bo morala končno odločitev (ponovno) sprejeti državna revizijska komisija.
V pritožbah bo pomembno vlogo igrala tudi okoliščina, da se je dokumentacija zmagovalnega slovensko-norveškega konzorcija občutno odebelila, o čemer smo v Dnevniku že poročali. Kapsch TrafficCom je v svoj revizijski zahtevek zato priložil strokovno mnenje Inštituta za forenziko informacijskih tehnologij. Izvedenca Tadej Stergar in Igor Belič ocenjujeta, da odstopanje v merah dokumentacije v registratorjih dokazuje, da ne gre za isto dokumentacijo, saj se je skupna debelina vsebine fasciklov od lanskega 17. decembra do 17. marca povečala za več kot tri centimetre. V Darsu ne zanikajo povečanja fizičnega obsega delno neoštevilčene ponudbene dokumentacije Telekoma in Q-Free, zavračajo pa – kot tudi v Telekomu – namigovanja o prirejanju ponudb in nepravilnostih.
Dars enkrat tako, drugič drugače
Ena izmed morebitnih pritožbenih iztočnic utegne biti tudi v teku razpisa spremenjeno naročilo Darsa. Zahteval je, da morajo ponudniki dodatno zgraditi svoja odjemna mesta za priklop vse obcestne infrastrukture cestninskega sistema na električno omrežje in tudi plačevati za stroške električne energije, pa čeprav bo lastnik in uporabnik sistema ter končni odjemalec Dars.
Kako pri svojih zahtevah Dars ni dosleden, razkriva prekrškovni sistem za sekcijsko merjenje hitrosti na trojanskem avtocestnem odseku. Tam oprema, ki že sedem mesecev deluje zgolj poskusno, ni v lasti Darsa, temveč je last podjetja 3M. Dars je za potrebe zasebnega partnerja postavil zapore za montažo opreme ter naprave priklopil na svojo energetsko in komunikacijsko omrežje. Načrtovani sistem e-cestninjenja pa bo last in osnovno sredstvo Darsa, s katerim bo realiziral praktično vse svoje prihodke v prihodnjih desetih in več letih. S tem denarjem bo moral odplačevati kreditne obveznosti v višini skoraj treh milijard evrov.
