Včeraj naj bi z Darsa odpremili pošto, v kateri sporočajo štirim prijaviteljem na javni razpis za elektronsko cestninjenje, da so na razpisu izbrali ponudbo konzorcija Telekoma Slovenije in Q-Free Traffic Designa. To pa še ne pomeni, da bo izbrani konzorcij dejansko izvedel posel, za katerega so ponudili ceno 99,9 milijona.
V prid scenariju, da bo država vendarle udejanjila projekt e-cestninjenja, govori okoliščina, da je bil na razpisu izbran konzorcij z državnim Telekomom in – glede na dosedanjo prakso Darsa – predvidljivim izborom podjetja Traffic Design, ki je od leta 2004 v poslih z avtocestarji zaslužil več kot 58 milijonov evrov. V zadnjih letih mu je Dars neposredno, s pogajanji in brez odprtega javnega razpisa, oddal za več milijonov evrov naročil za vzdrževanje in nadgrajevanje cestninskega sistema ABC. Oddajo posla brez razpisa zakon sicer dopušča.
Večini bolj ustreza status quo
Vzpostavitev sodobnega sistema elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku ima v Sloveniji več nasprotnikov kot zagovornikov. Avtoprevoznikom, vzdrževalcem sistema ABC in ne nazadnje tudi nekaterim ključnim političnim odločevalcem namreč bolj ustreza status quo ali kvečjemu posodobitev obstoječega luknjičavega cestninskega sistema ABC, pa čeprav skozi njega odtekajo velike vsote denarja. V Dnevniku smo pred časom izračunali, da se tovornjaki lahko legalno izognejo plačilu cestnine na kar dveh tretjinah avtocestnega omrežja. Osebni avtomobili morajo plačevati cestnino z nakupom vinjete na vsakem kilometru.
Za naložbo v posodobitev obstoječega sistema ABC so se vztrajno zavzemali tudi v Traffic Designu, ki je leta 2014 prešel v last norveškega podjetja Q-Free. Direktor Blaž Gostiša je v preteklosti večkrat izpostavil, da bi z nabavo novega mikrovalovnega sistema in elektronskih tablic v popolnosti zadostili zahtevam evropske direktive. Strošek nadgradnje bi bil največ osem milijonov evrov, skupni strošek z desetletnim vzdrževanjem pa največ desetina stroška uvedbe novega sistema. Na Darsu so lani sestavili projekt »optimalne« nadgradnje sistema ABC. Takšna naložba bi v prvi fazi stala med 22 in 26 milijoni evrov. Darsova uprava pod predsedovanjem Matjaža Kneza je lani vendarle zbrala dovolj poguma, odstopila od zamišljene posodobitve, s katero bi bilo skoraj nemogoče izpolniti vse zahteve EU, in objavila razpis za e-cestninjenje. Dokončati ga ni mogla, saj je nadzorni svet januarja razrešil Kneza in člana uprave Franca Skoka.
Nekateri poznavalci cestninskih sistemov tudi dvomijo, ali bo omenjenemu konzorciju uspelo izpolniti svoje napovedi in za ponujeno vsoto vzpostaviti brezhiben in vrhunsko učinkovit sistem cestninjenja v prostem prometnem toku. »Zato je pravzaprav skoraj vsem v interesu, da se nič ne spremeni,« pravi naš sogovornik, ki ne želi biti imenovan.
Uprava Darsa pod predsedovanjem Tomaža Vidica je v začetku meseca pridobila predhodno soglasje nadzornega sveta pri izbiri izvajalca in zatem potrdila odločitev o oddaji javnega naročila omenjenemu konzorciju. Teoretično lahko ta sklep razveljavi državna revizijska komisija, ki je v preteklosti že nakazala določene pomanjkljivosti razpisa.
Sporni odvetnikovi nasveti
Ena izmed okoliščin, ob katerih se utegne še formalno spotakniti javno naročilo, je svetovanje odvetnika Aleša Avbrehta. Ne zgolj zato, ker je Avbreht nekoč sodeloval tudi s podjetjem Traffic Design, kar bi zmoglo zbujati dvom o nepristranskem izboru in ustvariti sum o konfliktu interesov. Pomembnejša okoliščina je nedavna odločitev državne revizijske komisije. Nanjo se je pritožilo podjetje Preator, ki je svetovalo Darsu leta 2013 ob prejšnjem razpisu za elektronsko cestninjenje.
Preator je ugovarjal zoper poslovni odnos med Darsom in Avbrehtom v prepričanju, da Avbreht ni zgolj pravno svetoval Darsu, kot je bilo navedeno v pogodbi, temveč je tudi usmerjal razpis in svetoval na področju javnega naročanja. Za izbor takšnega svetovalca bi moral Dars objaviti javni razpis. Ker v primeru Avbrehta tega ni storil, je komisija pritrdila Preatorju. V Traffic Designu so že pred časom izpostavili, da od leta 2006 z Avbrehtom ne sodelujejo več, zato se jim njegovo sodelovanje z Darsom ne zdi sporno.
Neizbrani ponudniki na razpisu za elektronsko cestninjenje bodo poslovni odnos z Avbrehtom zelo verjetno omenjali v svojih pritožbah zoper (ne)izbor. Na Darsu pa so prepričani, da odločitev DKOM ne more vplivati na veljavnost in zakonitost končne izbire izvajalca cestninjenja.
