Amerika, obljubljena dežela, kjer je doma avtomobil. Tako nekako si deželo neomejenih avtomobilskih možnosti predstavljamo v Evropi, a z leti in desetletji se je tudi ta slika precej spremenila. Vsekakor pa to ni več le avtomobilska indija koromandija, čeravno so tam cene nizke v primerjavi s staro celino.
Kako drugače bi tudi bilo, če velja Amerika, posebno pa njen del v Detroitu, za zibelko avtomobilske industrije, kjer se je desetletja vse vrtelo okoli pločevine. Ker je to velik in predvsem zelo dobro razvit avtomobilski trg – na mesec prodajo okoli 1,6 milijona avtomobilov, na leto pa v povprečju naredijo več ko 5 milijard kilometrov – je jasno, da je konkurenca med proizvajalci zelo velika. Posledica so nižje cene. Te so ob ugodnem tečaju med dolarjem in evrom privlačile kupce iz Evrope, ki so iskali cenovno ugoden nov ali rabljen, včasih celo poškodovan avtomobil. »Pri Carfaxu spremljamo zgodovino avtomobilov in s tem tudi njihovo prečkanje Atlantika. Dejstvo je, da je tega z leti manj, prešibek evro v primerjavi z dolarjem je naredil svoje. Povečan transport v Evropo lahko sicer opazimo, če pride onkraj luže do kakšne naravne katastrofe; orkana Katrina in Sandy sta tam poškodovala veliko vozil, ki so bila še cenejša. Na leto jih v Evropo izvozijo okoli 150.000, še leta 2007 kar 270.000,« pripoveduje Christian Wittmann, vodja produktnega marketinga pri Carfax Europe. Toda ti nakup so lahko tvegani, pogosto gre za prerjavene, skorajda plesnive avtomobile, nevarne za uporabo in predvsem drage za popravilo. »Ne pozabimo, mnogo teh avtomobilov je po nekaj dni ali tednov v vodi, poškodbe niso takoj vidne. Zato jih ocenjujemo kot nevarne za vožnjo.«
Država je bila prepogoltna
Okus Američanov je pač drugačen, zato se je trend od uvoza običajnih velikoserijskih vozil počasi premaknil v uvoz eksotičnih, nenavadnih modelov ali pa starodobnikov. Gaber Keržišnik, ki ima s tem nekaj izkušenj in je tudi ljubitelj starodobnikov, pravi, da je klasičnega uvoza vedno manj: »Včasih, ko je bilo razmerje med valutami ugodnejše, si dobil poceni avtomobil in ga za to razliko tako rekoč brez stroškov pripeljal v Evropo. Zdaj tega ni več, svoje naredi država z DMV. Država je prepogoltno računala, koliko bo dobila na račun DMV, a očitno niso preračunali, da se bo ta uvoz enostavno ustavil. In zdaj država ne dobi nič, namesto da bi dobila vsaj malo. Cene v ZDA so ugodne, a dejstvo je, da tam prevladujejo bencinski motorji z velikimi delovnimi prostornina, ki v Evropi niso najbolj priljubljeni. Poleg tega so stroški s prilagoditvijo na evropske standarde. A kot sem omenil, to se zdaj splača le še s starodobniki, ki so oproščeni homologacije.«
Eden tistih, ki z uvozom iz ZDA nima dobrih izkušenj, je tudi Marjan Lah iz Medvod. Všeč mu je bila ideja električnega vozila, zato si je kupil chevrolet spark EV. »Avto je bil nekoliko poškodovan in so ga na zavarovalnici spoznali za totalko. Vseeno smo ga popravili in je bil videti v redu, a doma smo ugotovili, da ne dela notranji polnilnik za baterijo. Uradni predstavniki tega avta nočejo prepoznati za svojega, ker ga prodajajo le v petih državah na svetu, zato smo dobili nov rezervni del iz ZDA in avtomobil pripravili za registracijo. A po treh mesecih, ko je bil avtomobil v Nemčiji, da ga tam pregleda Dekra ali TÜV, nismo dobili privolitve Chevroleta, zato so mi avtomobil vrnili in je dober le še za odpad. Rešitve pri nas nisem našel, zato sem šel na Hrvaško, kjer sem avtomobil priredil po evropskih standardih – smerniki, meglenka zadaj, luči... – in dobil homologacijo. Zdaj čakam, ali bom lahko avtomobil registriral v Ljubljani,« svojo zgodbo opisuje Marjan Lah. Dodaja, da je bil postopek prevoza prek Atlantika sorazmerno enostaven: »Ladjo čakaš približno en mesec, v Rotterdamu sem plačal carino in DDV, prevoz z ladjo je stal okoli 1300 evrov. Ko na koncu potegnem črto, ugotavljam, da danes tak uvoz ni priporočljiv.«
Vozilo je treba prilagoditi
Če ste vseeno preračunali, da se vam uvoz splača ali pa ste našli svoj sanjski avtomobil in ste zanj pripravljeni žrtvovati nekaj časa in denarja, potem se zadeve lahko lotite. Franci Zajec iz AMZS pojasnjuje, da je treba avtomobil, ki ni evropskega izvora, ustrezno prilagoditi. V postopku pooblaščena strokovna organizacija najprej pregleda identifikacijske oznake vozila in skladnost vgrajenih delov, svetlobno opremo, šipe, varnostne pasove, pnevmatike, mehansko napravo za spenjanje vozil in vzvratna ogledala, ki morajo biti označeni s predpisanimi homologacijskimi oznakami. Vozilo mora imeti vgrajeno tudi svetlobno opremo, ki ustreza evropskim homologacijskim predpisom, kar pomeni da je treba praviloma zamenjati žaromete z ustreznimi, vgraditi sprednje bele pozicijske svetilke, bočna smernika, zadnjo meglenko, luč za vzvratno vožnjo in rdeče zadnje odsevnike; ustrezna mora biti tudi vezava svetlobne opreme. Merilnik hitrosti mora biti v kilometrih na uro. Vozilo mora torej izpolnjevati vse zahteve, katerih seznam je na internetni strani ministrstva za infrastrukturo. Na potrdilu morajo biti navedeni tudi datum prve registracije, osnovni tehnični podatki vozila, podatki o motorju vključno s porabo goriva in emisijami ogljikovega dioksida, nivo hrupa v mirovanju in v vožnji ter vrednosti emisij in delcev pri dizelskih motorjih.
»Glede na to, da je pri vozilih, izdelanih izključno za neevropske trge, pogosto težko zamenjati svetlobno opremo, ker ni dobavljiva in ker pogosto ni mogoče pridobiti dokazil o skladnosti, homologacije v takšnih primerih potem ni mogoče izdati in vozila tudi ni mogoče registrirati,« dodaja Franci Zajec.
