Računalnik je človeka premagal tudi v igri go, ki zaradi neverjetno mnogih možnosti ne more temeljiti le na golem računanju in nizanju kombinacij, ampak tudi na intuiciji in izkušnjah. S tem je presenetil tudi številne poznavalce. Tako je v spopadu z umetno inteligenco padla še zadnja miselna igra, ki je bila v domeni človeške vrste. Kaj to pomeni v našem odnosu do strojev? Kam nas to pelje v razumevanju samih sebe in umetne inteligence? Nas lahko tolikšna sposobnost od človeka ustvarjene naprave popelje na naslednjo stopnjo civilizacije ali nas mora skrbeti, da se bo to kdaj obrnilo proti nam? Kaj to pomeni za našo svobodo, družbeni ustroj in politično delovanje?
Prav ta vprašanja odpirajo kultni znanstvenofantastični filmi že več desetletij, kajpak ne da bi našli dokončne odgovore. A že to, da nam dajo misliti in odpirajo drugačne, (za zdaj) domišljijske svetove, je zelo pomembno. Zgolj vera v tehnološki napredek in optimizem glede posledic znanstvenih izsledkov namreč nista dovolj za popolno sliko. V pogovoru na nacionalnem radiu o računalniški zmagi v goju je znanstvenik napovedal preporod civilizacije na podlagi tehnologije, filozofinja pa temačno prihodnost v stilu Terminatorja. Na koncu je na nas, kako bomo tehnologijo uporabili in kako bomo idejo napredka sploh definirali, zato pa se je treba o tem spraševati in razmišljati.
Kurja polt ob strojih in pošastih
Slovenska kinoteka v sodelovanju z Inštitutom za delavske študije prav v teh dneh in tednih ponuja prepotreben filmski razmislek o teh temah v okviru Kinokatedre. V torek ob 19. uri na platno vrača kultnega Terminatorja, ki je v prelomnem letu 1984 naredil še korak dlje od Orwella in v človeško kulturo zarezal idejo, da nas stroji lahko enkrat nadvladajo. Ideja je seveda globlja, nadvladali se bomo namreč sami, če se bo tehnološki napredek vlagal zgolj v orodja represije, vojne in izkoriščanja. Se bodo v takšnem primeru stroji, ki bodo enkrat verjetno v vseh pogledih pametnejši od nas in mogoče enkrat razvili celo lastno zavest, upravičeno uprli svojemu kreatorju, ki bi bil hkrati lahko tudi dokončni uničevalec? Spremljevalno predavanje s Sašem Slačkom bo gotovo odpiralo te in druge teme ter vročo debato. Če se ga udeležite, vam bo Neova dilema iz Matrice med modro in rdečo tabletko mogoče lažja.
V prihodnjih tednih bodo sledili še projekcije in pogovori ob drugih prelomnicah znanstvenofantastičnega filma, kot so Planet opic (19. aprila), Trk (28. aprila), Otroci človeštva (5. maja) in Iztrebljevalec (12. maja). Še prej, v četrtek, pa se bodo v okviru festivala Kurja polt, ki nastaja v sodelovanju s Kinodvorom, v Kinoteki posvetili še enemu mojstru znanstvenofantastičnega žanra H. R. Gigerju, poznanemu predvsem kot kreatorju pošasti Osmi potnik, ki je združila vse naše strahove o potovanju v neznano in temačno vesolje v eno sluzasto, krvoločno in morilsko superbitje. Ob 17. uri bo najprej mogoče prisluhniti predavanju o vizualni privlačnosti in grozoti njegovih stvaritev, uro kasneje bo sledil dokumentarec o njegovem delu, ob 20. uri pa še izbor njemu posvečenih kratkih filmov.
Srhljiva sedanjost
A za strašljive posledice moderne tehnologije nam niti ni treba več potovati daleč v prihodnost. Nekatere so že tukaj, neprestano med nami, a jih, če nas redki pogumni ljudje, žvižgači nanje ne bi opozarjali, sploh ne bi opazili. Gre za ogromne sisteme računalniškega nadzora nad ljudmi, njihovim komuniciranjem in tehnološkimi navadami. Nas ti res delajo bolj varne ali pa dajejo velikansko moč v roke tistim, ki te podatke zmorejo in si lahko privoščijo analizirati? Kdo sploh so in kako to maso podatkov berejo, analizirajo in zbirajo? Komu odgovarjajo in za koga delajo? Kar je razkril , v drugi luči osvetljuje nekdanji kriptolog NSA v filmu Dobri državljan, ki je od tega tedna na sporedu Kinodvora.
