Mindaugasa Klemunskisa, v čigar prtljagi so sredi januarja letos v Ljubljani po naključju našli kar tri kilograme kokaina, kot kaže za zdaj, vendarle čaka sojenje. Zahtevo za izločitev vseh dokazov iz sodnega spisa zaradi neupravičenega pregleda njegove prtljage, ki jo je podal njegov zagovornik Matjaž Kušar, je včeraj sodnica po zaslišanju prič zavrnila. A Kušar se ima še vedno možnost pritožiti na višje sodišče, kar bo zagotovo tudi storil.
Gost je kar izginil
Šestinpetdesetletni Litovec je v Slovenijo prispel v začetku leta in si prek spletne strani najel prenočišče. Sobodajalec Janez U. je včeraj pričal, da je imel apartma plačan do 15. januarja. Zapustiti bi ga moral do 11. ure, vendar tega ni storil. Klical ga je, zvonil, trkal po vratih, a se ni oglasil, njemu pa se je mudilo, ker je imel napovedane nove goste. Okoli 13.30 mu je vendarle uspelo odkleniti z rezervnim ključem. Litovec je trdno spal in nekaj truda je moral vložiti, da ga je prebudil. »Bil je v razsutem stanju, kot nekdo, ki že dva dni spi opit. Soba je bila razmetana, umazana, po tleh je bilo polito, opazil sem tri izpraznjene steklenice alkohola,« je opisoval. Najprej ga je Klemunskis prosil, ali lahko še malo ostane, potem pa je dobil nekaj telefonskih klicev, se zresnil in vprašal, ali ga lahko pusti samega še kakih 15 minut. Janez U. je šel po račun, ko se je vrnil, pa Litovca ni bilo nikjer več. V sobi so ostale njegove stvari, torbica, torba, plašč, samo o njem ni bilo ne duha ne sluha.
»Skrbelo me je, bil je brez plašča, zunaj pa okoli nič stopinj. Iskal sem ga okoli bloka in v kleti, vedel sem, da je opit, in sem se bal, da se mu je kaj zgodilo,« je povedala priča. Zaradi novih gostov je njegove stvari dal v njegovo torbo, to pa v avto. Do okoli 17.30 čakal, če se bo vrnil, a zaman. Ker nista vedela, kaj storiti, sta se s sinom odločila, da pregledata torbo. Med drugim sta zagledala tudi tri sumljive pakete, ovite v folijo in prelepljene z lepilnim trakom. »Vedela sva, da se nočeva srečati z nikomer, ki bi pogrešil te pakete,« je razložil, zakaj se je potem vendarle obrnil na policijo. In storil je prav, kajti izkazalo se je, da so v njih trije kilogrami kokaina. Na njih so našli obtoženčev DNK.
Ravno ta pregled prtljage pa je zdaj jabolko spora; po mnenju obrambe je bila preiskava nezakonita in protiustavna, s tem pa tudi vsi z njo in nadaljnjimi preiskavami pridobljeni dokazi. Janez U. je na vprašanje, zakaj sta s sinom brskala po tujih stvareh, razložil, da sta se ustrašila, ker je gost kar izginil. Nista vedela, kaj storiti, ga prijaviti kot pogrešanega ali kaj drugega. Torbo sta odprla avtomatično, v afektu, skrbelo ju je tudi zato, ker se je Litovec že prej enkrat izgubil v Ljubljani.
Teža kaznivega dejanja pretehtala
Klemunskis je po drugi strani zatrdil, da z najemodajalcem sploh ni bilo dogovorjeno, da bo tistega dne zapustil sobo. Prav tako tudi ni nič vedel o tem, da je tisti dan prišel v njegovo sobo in ga vrgel iz postelje – z Janezom U. naj bi se videla 12. januarja, potem pa ne več. Čisto normalno je torej sredi dneva oblečen v bundo odšel v mesto, ko se je zvečer vrnil, pa presenečen ugotovil, da ne more več v sobo. Zato se je spet odpravil v mesto, naslednji dan pa ga je aretirala policija.
Sodnica je na podlagi teh zaslišanj zahtevo za izločitev dokazov zavrnila. Po njenih besedah je bila obtožencu res kršena pravica do zasebnosti – pregled njegove prtljage je bil neupravičen, najenostavneje bi bilo, da bi Janez U. poklical policijo. Vendar pa teža kaznivega dejanja (vrsta in količina droge) pretehta nad to pravico, je razsodila. Zdaj bo treba počakati, ali bo takšna odločitev postala tudi pravnomočna. Če se bo z njo strinjalo tudi višje sodišče, potem Litovca čaka sojenje, na katerem mu grozi do deset let zapora.
