Ko je minister za finance Dušan Mramor 13. marca predstavljal osnutek nacionalnega reformnega programa, ki med ukrepi za dolgoročno vzdržnost javnih financ predvideva tudi hitrejše zaključevanje študija, je prevladalo mnenje, da uprizarja predstavo za Bruselj. Novela zakona o visokem šolstvu ukrepov za skrajšanje študija namreč sploh ne vključuje. A prav kmalu se je pokazalo, v čem je kleč: minister tedaj preprosto še ni razkril vseh kart...
Radikalni predlog med pripombami
Med pripombami k noveli, ki jih je finančno ministrstvo poslalo izobraževalnemu, to pa jih je skupaj z drugimi 40 odzivi objavilo na svoji spletni strani, so namreč zapisali: »Predlagamo, da se z novelo zakona o visokem šolstvu omeji redni študij, in sicer tako, da se v primeru ponavljanja oziroma podaljšanja absolventskega staža zaračunajo oziroma uvedejo šolnine, kot so določene za izredni študij. Na tak način naj bi spodbudili študente, da bi hitreje končali študijski program oziroma da bi se skrajšal čas trajanja študija.«
Svoj, milo rečeno, nenavadni predlog za skrajšanje študija, pod katerega se je podpisala državna sekretarka Mateja Vraničar Erman, je finančno ministrstvo »skrilo« med pripombe k predlagani noveli, ne da bi prej predlog obravnavali v delovni skupini, ki je pripravila osnutek novele. Tako so nam zagotovili vsi naši sogovorniki, ki so sodelovali pri pripravi novele. In vendar ni nobenega dvoma, da bo predlog hudo razjezil študente, ki ga včeraj še niso komentirali, in sindikate.
Če bi predlog uresničili, bi prizadel predvsem študente iz nižjih slojev, saj ti pogosteje ponavljajo letnik; mnogi zato, ker morajo delati, da sploh lahko študirajo. »Predlog bi prizadel študente, ki jim ne bi uspelo narediti letnika, pa tudi tiste, ki šele v prvem letniku spoznajo, da se niso prav odločili. Ker ni dovoljeno mešati sredstev iz tržne dejavnosti z javnimi sredstvi, bi bile šolnine tudi zelo visoke,« opozarja dr. Gorazd Kovačič iz Visokošolskega sindikata Slovenije. Ne nazadnje, izrednega študija na področjih, kjer je zaradi narave študija ta zelo drag, ne organizirajo prav iz teh razlogov. Letnik študija filmske režije bi na primer zaradi visokih produkcijskih stroškov stal okoli 30.000 evrov. Zelo visoka bi bila šolnina tudi na medicini, dentistiki in na fakultetah, kjer uporabljajo drage kemikalije, materiale, naprave... Že tako visoke šolnine pa se utegnejo še povišati. Ministrstvo je namreč predlagalo, da visokošolski zavodi v ceno svojih storitev po novem vključijo tudi amortizacijo.
Socialna neenakost bo zabetonirana
Dr. Kovačič, ki je po stroki sociolog, predvideva, da se del populacije sploh ne bi več odločil za študij. »Zlasti dijaki iz delavskih družin bodo ob uveljavitvi tega predloga dvakrat premislili, preden se bodo odločili za študij. Izobraževanje tako polagoma ne bo več instrument za zmanjševanje neenakih možnosti, socialni položaj pa bo postal usoda. Dolgoročno bi ta ukrep negativno vplival tudi na kakovost študija. »Profesorji smo septembra že zdaj pod pritiskom študentov, naj jih ne vržemo na izpitu, ker da bodo v izgubili štipendijo, starši so brezposelni itd. Če bi študentje za ponavljanje morali plačati še visoko šolnino, bi se ti pritiski še okrepili. Kot profesor lahko v tem primeru znižaš kriterije ali živiš z občutkom, da si kriv za študentovo hudo stisko...«
Mramorjev predlog vsebuje še eno »čudaštvo«. Absolventski staž je sedaj mogoče podaljšati le iz opravičljivih razlogov. Če torej predlog MF vzamemo zares, bi to pomenilo, da bi podaljšanje absolventskega staža prepovedali hudo bolnim študentom, ponesrečencem, nosečnicam... Ker je težko verjeti, da bi na MF predlagali kaj takega, obstaja možnost, da ne poznajo visokošolskega sistema. Prav to domneva generalni direktor direktorata za visoko šolstvo dr. Stojan Sorčan. »Po sedanji zakonodaji lahko študent le enkrat ponavlja letnik in le enkrat vpiše absolventski staž, in sicer po končani prvi stopnji. Mislim, da ta omejitev zadošča. O še bolj rigoroznih omejitvah doslej nismo še nikoli niti razpravljali,« se predlogom ministrstva čudi Sorčan.
Zavajajoče obljube
Ministrstvo je v predlogu objavilo tudi prehodno določbo v noveli, ki so jo v delovni skupini vsi ključni deležniki zavrnili, a je po mnenju MF ključna. Letna proračunska sredstva za študijsko dejavnost se bodo po teh določilih v prihodnjih 15 letih res postopno povečevala, dokler ne dosežejo 1 odstotek BDP, toda to obdobje se lahko podaljša za vsako leto z negativno rastjo. Pri tem se do leta, v katerem bo dosežena srednjeročna uravnoteženost proračunov države v skladu z zakonom, ki ureja fiskalno pravilo, zagotavlja najmanj nominalna rast, skladno z rastjo BDP. Če bo ta negativna ali je ne bo, pa bo za študijsko dejavnost na voljo toliko proračunskih sredstev kot v preteklem letu.
