»Čačača, okol' sveta« trikrat na teden odmeva v plesni dvorani Društva upokojencev Dravlje. Tam se približno dvajset plesalcev vsak teden druži v plesnih ritmih. Mimica Herakovič, predsednica Plesne skupine Društva upokojencev Dravlje, pravi, da niso samo še ena izmed plesnih skupin, namenjenih učenju raznovrstnih plesov za starejše, pač pa so predvsem prijatelji.
Skupaj so že od maja 2012, začetnik in ustanovitelj Cveto Pavlin, ki je še danes aktiven in sodeluje v plesni druščini, pa ima častitljivih 87 let. Slavijo vsak rojstni dan, običajno ob ponedeljkih, ko se družijo sami brez mentorja. Povprečna starost plesalcev je približno 70 let, se pa lahko pohvalijo tako s 60- kot 80-letniki.
»Samo poglejte tega gospoda in gospo, ki sta lansko poletje slavila 50. obletnico poroke, kako sta poskočna,« na zakonski par, ki se vrti v ritmih poskočne polke, pokaže njun mentor Tone Škrbec. Zakonca sta si zaželela, da bi na zlati poroki odplesala čačača, in željo sta si, potem ko sta se ga naučila, tudi izpolnila. Dolgoletno željo si je izpolnila tudi Marija Križman, ko je za ples pregovorila svojega soproga. »Prej za to ni bilo časa,« pravi, »zdaj, ko sem v pokoju, pa si to lahko privoščim in uživam.«
Povabijo hiphop skupine
Uživajo tudi vsi drugi plesalci, predvsem ko lahko svoje plesno znanje prikažejo drugim. Veliko nastopajo po Sloveniji, pohvalijo pa se tudi z nastopi v Avstriji. »Pogosto nas povabijo na proslave ali zabave v domovih za starejše, tudi v zdravilišča,« pripoveduje Herakovičeva. Dodaja, da so bili v teh dneh precej zaposleni, saj so se pripravljali na spomladansko slavnostno srečanje.
Štirikrat na leto (spomladi, poleti, jeseni in med božično-novoletnimi prazniki) namreč pripravijo dogodek, posvečen določeni tematiki. Tedaj v svoje loge povabijo tudi druga plesna društva in mlajšo generacijo. »Povabimo mlade med 8. in 18. letom, ki se družijo z nami. Bodisi so to hiphop skupine, mladi talentirani violinisti ali drugi glasbeniki,« pripoveduje Ljuba Dornik Šubelj, ki vedno znova poskrbi za kulturni program omenjenih slavnostnih srečanj.
Takrat je čas namenjen tudi poeziji in recitiranju misli, pesmi pa si pripovedujejo vedno znova tudi med vsakokratno vajo. Enkrat na leto jih zberejo v knjižici, imenovani Iskrice, in jo namenijo ohranjanju spomina na plesne trenutke.
Vsako drugo soboto odprejo svoja vrata
Vsak drugi konec tedna je dan odprtih vrat. »Takrat se nam lahko pridruži kdor koli in z nami zapleše polko, sirtaki, ples v vrsti, sambo, rumbo ali čačača,« pripoveduje Herakovičeva. Trenutno novih članov še ne pričakujejo, jih pa bodo v svoje vrste sprejeli jeseni. Dame si nadvse želijo in potrebujejo moške plesalce. Moške je veliko težje prepričati, da bi stopili v plesne čevlje. Trenutno jih je osem, med njimi je že dve leti in pol tudi Jože Čanžek. Draveljčanom se je pridružil, ko z ženo dopoldnevov nista več preživljala z vnuki: »Zelo lepo je, ples namreč združuje tri elemente: razgibavanje, sprostitev in druženje. Vselej po plesu poklepetamo še na kavici, nato pa odhitimo domov na pozno kosilo.«
Mentor Tone Škrbec opaža, da se s plesom izredno povečajo koncentracija ter fizična in gibalna sposobnost. A ni le to, poudarja: »Ples je svojevrsten odnos in tu se naučimo tisto, česar se v življenju pogosto nismo – strpnosti, razumevanja in pozornosti.
