Pri flamenku ne gre za špansko folkloro, temveč za sodobni umetniški jezik, ki ga lahko dobro podučen in izobražen izvajalec v popolnosti prilagodi prostoru in času nastanka, ne da bi znižal kakovost giba in zvoka. »Učenje traja leta in leta in prav na točki učenja in ustvarjalnosti sta ključni strast in predanost,« pove Urška Centa, plesalka flamenka in članica zasedbe CoraViento, ki, kot pravi, ve, da brez strasti in predanosti ne bi tako močno stremela k poznavanju glasbene teorije in pravil ter tehnični izpopolnjenosti plesa.
Veliko več kot le »dretje« pevcev
Slovence, ki potujejo ali radi hodijo v gledališče, lahko flamenko navduši že po nekaj taktih. Vse več je tudi takih, ki se odločijo za učenje. So tudi taki, ki ga začutijo nekoliko drugače. »Veliko ljudi prvi stik z njim opiše kot nenavadno 'dretje' pevcev in jim je zaradi druge glasbene kulture enostavno prenaporen za poslušanje, a tak je le prvi vtis. Ni treba razumeti besedila pesmi, da ti postane blizu, saj te v svoj vrtinec potegneta že melodika, ki mojstrsko povezuje frigijski modus z molom in durom, in ritmika, ki prek svojega izvora povezuje špansko folklorno, indijsko in arabsko glasbo,« pove Centa, ki se v četrtek, 31. marca, s svojo skupino CoraVeinto po dveh letih vrača na oder velike dvorane Centra urbane kulture Kina Šiška. Po dobrem letu priprav bo luč odrskih reflektorjev končno zagledala plesno-glasbena predstava z naslovom (NI)SEM, ki na odru in za njim združuje plesalce, glasbenike in ustvarjalce z različnih področij iz različnih držav.
Premikajo meje domače umetnosti flamenka
Stalna zasedba skupine CoraViento je tokrat k sodelovanju v novem projektu povabila madžarsko vsestransko umetnico, koreografinjo, plesalko, kantavtorico in glasbeno terapevtko Marío Keck, ki jo zaznamuje zanimiva življenjska zgodba, polna selitev in nomadstva. »Keckova je bila ena mojih prvih poznanstev v Madridu, zato sem takoj ob prihodu tja začela hoditi na njene tečaje. Med nama je zraslo prijateljstvo in kmalu sva se odločili, da začneva skupaj nastopati. Tako se nama je porodila tudi ideja, da bi skupaj s skupino CoraViento ustvarili plesno-glasbeno predstavo, ki bi združila umetnike in jih dodobra izobrazila o flamenku in njegovi teoriji, ki si ji težko kos, če ne preživiš dalj časa v Španiji,« pove Centa, ki tudi odkrito priznava, da se bo zasedba CoraViento slovenskemu občinstvu, tudi zaradi Keckove, predstavila v veliko višji kakovosti in večjem obsegu.
Zanimiv projekt je k sodelovanju pritegnil tudi odličnega džezovskega pianista Tomaža Pačnika, najbolj poznanega slovenskega flamenko kitarista Vita Marenčeta, vodilnega slovenskega tablista in tolkalca Vasjo Štuklja, nagrajenega režiserja in publicista Urbana Zorka in predsednico strokovnega sveta Društva oblikovalcev Slovenije Danijelo Grgić. Skupaj so ustvarili projekt, ki premika meje domače umetnosti flamenka.
Predstava (NI)SEM je edinstvena zgodba o iskanju osebne identitete. V predstavi se nastopajoči poigravajo z različnimi mislimi, raziskujejo gib in zvok, opazujejo lastne in tuje odseve ter na stežaj odpirajo vrata v neznano. Podlago flamenko kitare in tolkal barvata melanholičen in globoko izpoveden vokal ter mogočen zven klavirja, ki prek džeza išče kontraste flamenku. Ples Mitje Obeda, Mihaele Wabra Kucler, Mance Dolenc, Urške Ivanuša, Simone Šturm in Urške Centa predstavlja nov izrazni svet, ki dokazuje, da umetnost flamenka ni le posnemanje tuje nacionalne folklore, temveč široka izpovedna umetnost, ki se odlično prilagaja času in prostoru ustvarjalnega nastanka.
