Jutri bo zaživela spletna platforma za množično financiranje družbeno koristnih projektov Chariyo. Njena specifika je, da podporniki ne darujejo svojega denarja, pač pa izbrani projekt dobrodelne organizacije, ki denar potrebuje, podprejo tako, da si ogledajo oglas in dodatno opravijo še kakšno nalogo, denar pa prispevajo oglaševalci.
»Dobrodelnim organizacijam omogočamo lažje zbiranje denarja v digitalni dobi, oglaševalce pa spodbujamo, da vsaj del denarja, ki bi ga sicer namenili oglaševanju, namenijo za družbeno koristne projekte. Podjetjem z inovativnim pristopom ponujamo svež in učinkovit način komuniciranja s ciljnimi skupinami,« meni David Černuta, ob Nizozemcu Fengu Wuju soustanovitelj podjetja Chariyo, ki ima trenutno šest sodelavcev.
Chariyo namreč deluje kot oglaševalska platforma, ki ponuja ključna orodja iz klasičnega digitalnega oglaševanja. Na voljo so jim namreč orodja za ciljanje določenih skupin, proračuni, analitika, dodali so še orodja za tržne raziskave.
Platforma Chariyo je torej plod slovenskega znanja, ideja pa je nastala v slovensko-nizozemski navezi. »Idejo sva s Fengom dobila pred tremi leti, ko nisva našla enostavnega in digitalnega načina, kako pomagati dobrodelnim projektom. Nekaj tednov pozneje so v podjetju Google napovedali, da oglasi v prihodnosti ne bodo več vsiljeni. Takrat nama je kliknilo – podjetja porabijo za oglaševanje ogromno denarja. Kaj pa če bi model obrnili dobrodelnim organizacijam v prid?« razlaga David Černuta.
In kako postopek poteka v praksi? Trenutno denar zbira šest organizacij. Podpornik na chariyo.com izbere enega od projektov, ki bi ga rad podprl. V podporo izbranemu projektu si ogleda oglas, ki ga zanima, in odgovori na nekaj vprašanj, svojo podporo projektu lahko objavi tudi na facebooku. Dlje se zadrži na oglasu oziroma več dejavnosti opravi, več denarja »podari« izbranemu projektu. Tako lahko za projekt povsem brezplačno prispeva na primer 80 centov ali en evro, ob koncu zbiranja pa lahko projekt na tak način prejme tudi več sto evrov ali pa tudi več kot tisoč evrov.
»Odvisno od njegove izpostavljenosti. Zato organizacije pozivamo, da k sodelovanju povabijo čim več podpornikov. Izkazuje se namreč, da okoli 80 odstotkov podpornikov dobijo prek družabnih medijev, torej podobno kot pri kickstarterju,« pojasnjuje Peter Černuta, ki skrbi za stike z javnostmi. Vsaka organizacija bo lahko denar zbirala predvidoma največ 60 dni, v začetku pa bodo projekti omejeni na največ 1000 evrov.
Enomesečna testna faza jim je pokazala, da je tak način zbiranja denarja, torej digitalno nagovarjanje podpornikov in digitalno podajanje podpore projektom, bistveno učinkovitejši od SMS-donacij ali drugih načinov zbiranja donacij na spletu. Podjetja pa imajo možnost objavljati oglase, ki uporabnikom niso vsiljeni, pač pa si jih uporabniki ogledajo po lastni izbiri, hkrati pa, če uporabnik pusti naslov svoje e-pošte, dobi podjetje možnost nadaljnjega nagovarjanja uporabnikov oziroma boljšega poznavanja. Nosilci projektov pa so zavezani k poročanju o porabi denarja.
In kako svoje delo financira ekipa Chariyo? Denar dobi neposredno od oglaševalcev, in sicer 25 odstotkov od celotne transakcije, pri čemer dobrodelna organizacija dobi zbrani znesek v celoti. »Če podpornik 'podari' en evro v podporo organizaciji, se ta evro v celoti nakaže na račun projekta,« poudarjajo v Chariyu.
Na platformi Chariyo lahko zbirajo denar organizacije s šestih področij: otroci, okolje, šport, kultura, sociala in zaščita živali, ne bodo pa ga mogle na primer politične stranke ali organizacije, ki večino programov izvajajo v tujini.
V start upu so k sodelovanju že pritegnili prva podjetja, prvi so idejo podprli v Sanolaborju. »Chariyo je sveža in zanimiva ideja in smo zato s svojim sodelovanjem v tem projektu želeli v prvi vrsti podpreti slovensko znanje, katerega potencial je včasih premalo izkoriščen. Po drugi strani pa omogočamo posamezniku doživeti občutek zadovoljstva, ko lahko nekomu, ki je pomoči potreben, nameni konkreten prispevek v denarju,« poudarja direktor Sanolaborja Marko Bokal.
Ekipa Chariyo bo svoje dejavnosti takoj, ko bo koncept potrdila v Sloveniji, usmerila v tujino. Širitev načrtujejo za drugo polovico leta, takrat bodo iskali tudi investitorje.
