Srbski premier Aleksandar Vučić je včeraj obtožil haaško sodišče, da s svojimi razsodbami že ves čas »zabija kline v kovček zaspanega Balkana, ki bi se očitno moral ukvarjati le s krvjo in spopadi in ničimer drugim«. Srbska vlada je imela včeraj izredno sejo na temo četrtkove oprostilne sodbe haaškega sodišča vodji Srbske radikalne stranke Vojislavu Šešlju. Po seji je Vučić dejal, da ne izključuje možnosti, da je Haagu in drugim, ki jih ni imenoval, v interesu šibka srbska vlada, da lahko z vplivom na katero od strank »kot v lutkovnem gledališču z lutko na vrvici« vlečejo politične poteze, tako da Srbija ne bi mogla ščititi svojih interesov na Kosovu, v razpravi o kosovskem članstvu v Unescu, v tožbi proti genocidu ali »ko jo Hrvaška napada z ekonomskimi sankcijami«.
Sodniki pod drobnogledom
Oprostila razsodba Šešlju je povzročila zgražanje nad sodiščem na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini, potem ko je presodilo, da je nedolžen v vseh devetih točkah obtožnice za zločine proti človeštvu in za kršenje zakonov in običajev vojne. Zlasti sta pod drobnogledom predsedujoči tričlanskemu sodnemu senatu sodnik Jean-Claude Antonetti, vendar pa tudi sodnica Flavia Lattanzi, ki je prepoznala krivdo Šešlja po osmih od devetih točk obtožnice, a ostala v manjšini.
Hrvaška je v četrtek takoj sporočila, da bo od tožilstva zahtevala pritožbo. Glavni haaški tožilec Serge Brammertz je nakazal, da se bo to verjetno zgodilo, rekoč da je tričlanski sodni senat zagrešil nekaj napak glede samih dejstev. Dokončne odločitve o pritožbi še ni, tožilstvo pa ima zanjo na voljo trideset dni.
V znamenju volitev
Za Srbijo prihaja oprostilna sodba Šešlju slab mesec pred parlamentarnimi volitvami in Vučić se je vprašal, ali je to naključje, enako kot razglasitev razsodbe nekdanjemu voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću, ki je bil prejšnji teden na prvi stopnji obsojen na štirideset let zapora. »Ko so določili datum objave razsodbe, so vedeli za datum naših volitev. Vedeli so tudi za vsebino razsodbe,« je rekel Vučić.
Srbski premier je bil nekdaj politični sopotnik Šešlja v Srbski radikalni stranki, iz katere je izstopil pred osmimi leti, ko je soustanovil Srbsko napredno stranko in z njo kasneje zmagal na volitvah. Nove, predčasne, bodo 24. aprila, oprostitev Šešlja pa pomeni, da bo na njih precej bolj izpostavljen politični dejavnik in da bi lahko bolj posegel tudi v volilno telo naprednjakov. Toda Vučić je izključil vsako možnost sodelovanja z radikalno stranko. Dejal je, da ne bo izgubil niti sekunde za kompromise s tistimi, ki Srbijo potiskajo v preteklost, s čimer je mislil tako na Šešlja kot na »lažno levico, ki je bila del roparske privatizacije«. Dodal je, da se s Šešljem ni slišal osem let in da je takrat tudi prekinil z njegovo politiko, ki jo obsoja.
Vučićev nastop na tiskovni konferenci je bil sicer neizogibno predvolilen. Sam je dejal, da zadnje ankete kažejo, da njegova stranka nikoli ni bila bliže porazu na volitvah, in da je povsem mogoče, da bo vlado sestavil kdo drug.
Srbija bo imela predčasne volitve zaradi odločitve Vučićeve napredne stranke, ki trdi, da potrebuje nov mandat za naslednja štiri leta, ki bodo izredno naporna zaradi pogajanj z Evropsko unijo in zaradi varčevanja, ki ga državi narekuje tudi Mednarodni denarni sklad. Po mnenju opazovalcev so eden od razlogov tudi lokalne in pokrajinske volitve, ki bodo potekale isti dan in na katerih napredna stranka računa na okrepitev položajev.
Provokacija v Srebrenici
Srbski premier se je odzval tudi na reakcije sosednjih držav na oprostitev Šešlja. Dejal je, da so zdaj vsi šokirani, niso pa bili, ko je bil oproščen hrvaški general Ante Gotovina, in da ni spoštovanja do srbskih žrtev v operaciji hrvaške vojske Nevihta. Na vprašanje o hrvaški prepovedi vstopa Šešlju v državo pa je rekel, da je on vendarle srbski državljan in da ga bo država branila kot vse druge.
Oprostitev Šešlja je povečala napetosti med državami pa tudi možnost incidentov zaradi provokacij, kar kaže četrtkovo dogajanje v Srebrenici. Tja so se iz bližnjega Bratunca z nekaj avtomobili pripeljali privrženci Srbske radikalne stranke, krožili po mestu, mahali z zastavami Šešljeve stranke ter vpili, da bodo zopet klali, je poročala Al Jazeera, sklicujoč se na lokalno policijo in prebivalce. To se je zgodilo ravno na 13. obletnico pokopa prvih šeststo žrtev pokola. Vučić je včeraj provokacijo obsodil. Karadžić, ki je bil na prvi stopnji sodišča v Haagu prejšnji teden obsojen na štirideset let zapora, pa je zahteval sklic statusne konference, torej srečanje pravnih zastopnikov s sodnikom, na katerem bi preučili njegovo pritožbo na razsodbo in vprašanja, povezana z njegovim zdravjem. Karadžić pravi, da bo težko spoštoval tridesetdnevni rok za pritožbo, saj je razsodba proti njemu dolga več kot 2500 strani, ki jih je treba preučiti.
