Za razvoj avtomobila pri nas ni pravega razumevanja in ni prave podpore. Prav to podporo in boljše delovno okolje smo dobili v Avstriji, kjer sodelujemo z AVL, ki je eno največjih inženirskih podjetij na svetu, pomagajo pa nam tudi drugi proizvajalci, na primer karbonskih delov, orodij in podobnega. Industrija je v Avstriji v vsakem primeru bolje razvita.
Je v Avstriji res toliko lažje dobiti vlagatelje in različna dovoljenja kot v Sloveniji?Lahko vam povem primer registracije našega dirkalnega avtomobila: testno registracijo smo v Avstriji dobili v 14 dneh, z njo se lahko vozimo po vsej Evropi, v Sloveniji pa nam ni uspelo dobiti niti preizkusne tablice za vožnjo po Sloveniji, pa čeprav jo sicer dobi prav vsak trgovec z avtomobili.
Razvoj superšportnika zahteva veliko denarja. O kakšnih zneskih govoriva?O natančnih zneskih je težko govoriti, vse pa se vrti okoli milijonov evrov. Seveda znamo Slovenci marsikaj narediti ceneje, smo sposobni vložiti več svojega časa in nič zaračunati, kar je v tujini nelogično, tukaj si vse dajo v strošek. Sami veste, da razvoj avtomobila ni poceni. Si pa manjša, butična industrija enormne stroške seveda težko privošči.
Zdi se, da je ponudba superšportnih avtomobilov tako bogata kot še nikoli prej.Po eni strani je povpraševanje po luksuznih izdelkih res veliko, saj je bogatih po svetu vse več in oni so predstavniki trenda, da imajo v lasti nekaj, česar nimajo ravno vsi. Tisti, ki imajo denar, obožujejo stvari, ki so redke in posledično drage. Seveda pa v primeru, če želiš neko svojo znanje unovčiti in prodati, moraš biti boljši od drugih in tudi dražji. Izdelati avto za 3000 evrov in ga prodati je mogoče zgolj v Indiji, nikjer drugje na svetu.
Kaj v resnici loči superšportni avtomobil od športnega? Verjetno ne zgolj zmogljivost motorja?Vam povem konkretno za naš avtomobil: največja razlika je v materialih. V industriji vse materiale kalkulirajo na veliko prodajno količino, zato so pripravljeni v razvoj in robotizacijo vložiti veliko več, vse z željo, da jih sama proizvodnja nato čim manj stane, zato varčujejo pri materialih, ki jih vgradijo v avtomobil. Mi kot butični proizvajalec lahko več denarja namenimo materialu, manj pa razvoju. Če imaš za seboj nekaj tisoč zaposlenih, je zgodba drugačna, kot je danes primer Ferrarija in Lamborghinija, zato oni, da lahko preživijo, naredijo nekaj tisoč avtomobilov na leto.
Bugatti je predstavil naslednika veyrona, za katerega je postavil ceno 2,8 milijona evrov, tretjina proizvodnje je že prodana. Vaš komentar?Vemo, kje je denar – v Evropi ga ni! Imajo ga Arabci, Kitajci, Američani in celo Indijci. Evropa postaja delavska oaza, kjer se vse razvija, davčna zakonodaja pa je takšna, da je za milijonarje neproduktivno okolje. Tudi tisti, ki v Evropi zaslužijo velik denar, ga nato prenesejo drugam. To so zgodbe, ki so vsem znane.
Zakaj bi neki premožni posameznik sploh potreboval avto, ki ga je mogoče pognati več kot 400 kilometrov na uro, za nameček pa je vožnja neudobna?Tudi naš avto je zelo neudoben in omejeno uporaben za vsakdan, a si vožnje z njim mnogi želijo. Primer bugattija je zgovoren – gre za enega najhitrejših avtomobilov na svetu. Ljudje želijo imeti v garaži nekaj kakovostnega in predvsem drugačnega, zato si ga želijo. Mnogi so srečni, samo da ga imajo v svoji garaži. Tudi sam bi v primeru, če bi bil bogat, imel veliko prestižnih avtomobilov in bi bil že samo ob pogledu nanje srečen. Na podoben način razmišljajo mnogi, ki imajo denar. Lahko vam povem, da ima večina naših potencialnih kupcev v garaži najmanj po 20 avtomobilov. Nihče ne razmišlja o tem, da bo kupil naš avto namesto ferrarija, ampak ferrarija že ima. In to ne zgolj enega.
Pred leti ste bili dirkač, zato v hitrosti gotovo še vedno uživate?Hitrost in šport sta mi zelo blizu. Naš avto je narejen kot nekakšen športni rekvizit, s katerim se lahko zabavaš na dirkališču, in v tem se razlikujemo od mnogih tekmecev. Je nekakšen ekstremni cestni dirkalnik.
Koliko kazenskih točk imate na svojem računu?Kakšnih pet ali šest. Se trudim, da jih nimam nikoli več kot deset. Če ne pri nas, sem se vsaj v Avstriji naučil, da se je treba peljati normalno, tukaj je toliko kamer in radarjev, da te vse kazni na mesec stanejo ogromno in te hitro spametujejo.
V kakšen cenovni razred sodijo vaši avtomobili?Smo najcenejši med najdražjimi. Kar pomeni, da smo dvakrat dražji od serijskega ferrarija in podobno cenejši od paganija. To je naša tržna luknja, omejene serije, ki si jih lahko privoščijo le redki izbranci. Ferrarija si lahko kupiš že dan po tistem, ko zadeneš na lotu, avta omejene serije pa ne. In v tem je ves čar, zakaj lahko določen model prodajo tudi za dva milijona evrov ali več. Kupcev je namreč manj, kot je povpraševanja po avtih.
Verjetno vsega ne izdelate sami, motor si gotovo sposodite, menjalnik in elektroniko tudi. Koliko slovenskega znanja je v vaših avtomobilih?Vsi, ki smo del avtomobilske industrije, vemo, da je utopija in bedarija, da bi se delali pametne in bi se sami lotili na primer razvoja motorja. Sposodili smo si ga pri Audiju in mu dodali kompresor, ki je plod našega znanja, da smo pridobili prepotrebne konjske moči. Ekstremni avtomobili pač morajo imeti najmanj 600 konjev moči. V našem avtu je veliko slovenskega – od okvirja, podvozja... Smo kot kuharji, ki na trgu kupijo tisto, kar se da kupiti, malo zmešamo skupaj na drugačen način kot drugi in dobimo izdelek, ki je samosvoj, predvsem pa naš. Pomembno je, da ustreza našim normativom, da je lažji, hitrejši in ekstremnejši.
Pred leti ste za rokav pocukali Andreja Pečjaka, ki je strokovnjak za električne motorje. Želja je bila narediti serijski superšportni hibrid s sistemsko močjo več kot 1000 konjev. Vama je že uspelo?Hibrid smo začeli razvijati že leta 2012, toda ta tehnologija se zelo hitro spreminja in pomlajuje, ker pa sami nismo imeli dovolj denarja, da bi končali razvoj, smo čakali na pravi čas. Želimo si, da bi bil resnično vrhunski. Ko smo začeli posel, smo si želeli, da bi naši avti sodili med najboljše na svetu in pri tem vztrajamo, v nasprotnem jih ne želimo prodajati. Če nekaj ni dovolj dobro za nas, ni dovolj dobro niti za naše stranke.
Dvesto kilometrov dosega se zdi veliko.Andrej Pečjak je že dokazal, da je mojster svojega posla, njegovi električni avtomobili so imeli že v preteklosti velik doseg. Smo v prednosti, da za naše avte cene niso predvidljive in vnaprej določene, zato ne bo nič čudnega, če bo naš hibrid stal milijon evrov. To bodo naši kupci sprejeli, bo pa moral imeti izjemne vozne lastnosti. Za to ceno si lahko kupiš najmodernejšo tehnologijo. Samo hibridni del bo stal 150.000 evrov. To je za množičnega proizvajalca avtomobilov nesprejemljivo, saj se račun ne izide.
Ali spremljate, kaj počne konkurenca? Onkraj meje, na Hrvaškem, pri podjetju Rimac, so predstavili superšportnika, ki ga poganja zgolj elektrika.Rimcu moramo čestitati, saj delo opravlja izjemno, je tudi dober poslovnež. Čeprav sam menim, da nekega električno gnanega superšportnika ljudje še ne potrebujemo, saj z njim ne moreš uživati takrat, ko bi rad. Naše stranke pa rade uživajo za konec tedna, se vozijo v skupinah, hodijo na različna potovanja in dirkališče, vse to pa z električnim superšportnikom ni mogoče, saj je doseg ob vožnji pri polni hitrosti razmeroma nizek. Zato se mi trenutno zdi zanimiv predvsem hibrid, ki električni motor uporablja kot pomoč, čisto električni športnik pa ne, saj so njegove ekstremne zmogljivosti premajhne. Teža je enostavno prevelika. Tudi Rimčev avto ima 1,8 tone, kar pomeni, da je na dirkališču neuporaben.
Kateri so največji izzivi pri razvoju? Dobiti denar?V našem okolju je dobiti denar res svojevrsten izziv. Bilo bi nam lažje, če bi šli v Anglijo ali Avstralijo. Imeli smo nekaj možnosti za selitev, toda tega preprosto nisem hotel predvsem zaradi družine, nisem bil pripravljen prodati svojega življenja, saj sem prepričan, da bomo vseeno dosegli zastavljene cilje, le kakšno leto več bo trajalo. Bo pa rezultat toliko slajši, saj bo dosežen v okolju, ki za to ni najbolj primerno. Evropska zakonodaja ne mara majhnih podjetij in inovatorjev, raje podpira veliko industrijo, saj v njej vidi nove zaposlitve. Menim, da smo nosilec razvoja in novih idej ravno majhni. Trenutno razvijamo novo šasijo, ki bo za avtomobilsko industrijo predstavljala mejnik.
Za model TS600 s 680 konji moči so se navdušili tudi novinarji revije Top Gear in ga testirali. Ste jim zaupali, da ne bodo pretiravali in avto poškodovali?O tem se je veliko govorilo. So profesionalci in ne norci, kot je mogoče kdaj videti v oddaji. Včasih se jim kaj ponesreči, se kaj nepredvidenega zgodi, toda to je pri ekstremnih avtomobilih mogoče. Poglejte samo, koliko ferrarijev med vožnjo zagori. Tega je tudi nas najbolj strah, da bi kakšen naš avto zagorel. Ob obremenitvah pri polni moči gre za visoke temperature, če pozabiš na kakšno malenkost, kot je Ferrari na izolacijo, hitro nastopijo težave.
Ste zamenjavo uničenih pnevmatik plačali iz lastnega žepa?(Smeh.) Na srečo ne, imamo pogodbo s Continentalom.
Je vaša vrnitev na slovenska tla še kdaj mogoča?Malo verjetno. Vsi vlagatelji, s katerimi se pogovarjamo, so namreč tujci. Sam se bom seveda vrnil v Slovenijo, podjetje pa najbrž ne.
