Že tretje leto zapored je pripravljenost slovenske vojske na najnižji možni ravni, kar je predvsem posledica pomanjkanja finančnih sredstev tako za opremo kot kadre. Takšno oceno je ob predstavitvi poročila o stanju slovenske vojske podal predsednik države in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor. S tem svojim nastopom pa je tako nekatere poznavalce obrambnega sistema kot del politike močno vznemiril.
Kot poudarjajo, se je namreč prav v času Pahorjeve vlade obrambni proračun skrčil kar za tretjino. »Predsednik države je res vrhovni poveljnik obrambnih sil in sporoča to, kar sporoča, vendar je prav Borut Pahor kot predsednik vlade vojski vzel največ denarja,« pravi nekdanji načelnik generalštaba SV Iztok Podbregar. »Za krčenje obrambnih proračunov je odgovoren tudi Borut Pahor oziroma njegova vlada, zato stališče predsednika države oziroma vrhovnega poveljnika obrambnih sil ni povsem verodostojno. Smešno in populistično je, da Pahor sedaj zahteva od vlade, naj popravi tisto, za kar je sam odgovoren. Sicer pa se zdajšnji problemi v vojski vlečejo še iz časov, ko je obrambno ministrstvo vodil Janez Janša,« podobno razmišlja še eden od poznavalcev obrambnega sistema, ki pa je želel ostati neimenovan. Nekateri člani Pahorjeve vlade se spominjajo, kako je takratna obrambna ministrica Ljubica Jelušič včasih moledovala za nekaj več obrambnega denarja, a pri premierju ni nikoli naletela na razumevanje. Pahor je poudarjal, da mora vlada skrbeti za ljudi, stabilnost bančnega sistema, znižanje proračunskega primanjkljaja in druge ukrepe, ki bi Slovenijo vkrcali na francosko-nemški vlak.
Povečanje finančnih sredstev ne bo odpravilo težav
»V poročilu je pripravljenost za delovanje v miru ocenjena s povprečno oceno zadostno. Povprečna ocena za pripravljenost za delovanje v krizi ali v vojni pa je nezadostno,« je v sredo povedal vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor. Prepričan je, da bo potrebno na politični ravni že v kratkem doseči soglasje o povečanju izdatkov za varnost. Po besedah obrambne ministrice Andreje Katič bo zato potreben rebalans proračuna za prihodnje leto. Že na kratki rok bi vojska za vzdrževanje obstoječe opreme in ohranjanje zmogljivosti po njenih besedah potrebovala 45 milijonov evrov, za modernizacijo vojske pa bi morali v prihodnjih letih nameniti še dodatnih 50 milijonov.
Obramboslovec z ljubljanske fakultete za družbene vede Uroš Svete je prepričan, da zgolj s povečanjem finančnih sredstev težav, s katerimi se sooča Slovenska vojska (SV), ne bo mogoče odpraviti. Pri tem še posebej izpostavlja kadrovsko politiko. »Najprej je treba zavzeti drugačno družbeno stališče do vojske. Ne govorim o tem, da bi morali spet uvesti nekakšno obliko obveznega služenja vojaškega roka, temveč o tem, da smo vojaške zadeve preveč izolirali na tistih 7000 pripadnikov SV.« Svete poudarja, da bi morali najprej objektivno ugotoviti trenutno stanje obrambnega sistema. »Glede na to, da se vlade menjujejo, reforma obrambnega sistema pa sega onstran mandata, je treba doseči tudi politično soglasje. Koliko sredstev bo vojska v prihodnje potrebovala, je odvisno od ciljev, ki si jih bomo zadali. Če ti cilji ne bodo jasni in ne bomo imeli strategije, lahko postane vojska vreča brez dna, ki bo vedno tarnala, da ima premalo sredstev,« dodaja naš sogovornik z ljubljanske FDV.
Tudi Iztok Podbregar ocenjuje, da je večji problem kot to, da ima vojska malo denarja, to, da se ta denar narobe porablja. »Če bi se denar, ki ga imajo na voljo v zaščiti in reševanju, policiji in v vojski pametno organizacijsko zavrtel, bi imeli bistveno večjo učinkovitost za isti denar. Zdaj pa životari zaščita in reševanje, životari policija, vojska je takšna, kot je,« ocenjuje nekdanji načelnik generalštaba SV.
Treba se je odločiti: ali za topove ali za maslo?
Pahor je iz poročila za lansko leto, ki sicer javnosti ni dostopno, nanizal še več podatkov, ki kažejo na klavrno sliko pripravljenosti Slovenske vojske. Popolnjenost stalne sestave SV se je glede na dolgoročni program zmanjšala na 88 odstotkov, popolnjenost pogodbene rezerve pa znaša le še 36 odstotkov. Izvedli so le dve tretjini načrtovanih vaj, vojaki so zaradi varčevalnih ukrepov v povprečju izstrelili manj nabojev (le petino zahtevanega). Nekoliko boljše stanje se sicer kaže na primernosti voznega parka, a le zato, ker so iz uporabe izločili večjo število odsluženih vozil. Kritične so tudi zaloge opreme, stanje infrastrukture in osebne opreme ter zmožnosti zdravstvene in socialne skrbi.
Sredin nastop Pahorja in predstavnikov obrambnega ministrstva je po naših informacijah vznemiril tudi največjo vladno stranko SMC. V njej je mogoče slišati, da si je SV zadostno oceno prislužila že tretje leto zapored, a odgovorni na ministrstvu oziroma v SV doslej niso ničesar ukrenili, da bi se to spremenilo. Dodatnega denarja pač ni in temu bi morali prilagoditi zgodbo s kadri in opremo. A so zgolj čakali, da jim bo od nekod padlo več denarja. Kot razmišljajo v SMC, bi se na primer lahko odločili za manjši sistem, v katerem ne bi šlo kar 85 odstotkov sredstev za plače; vzpostavili bi lahko ustrezno sorazmerje med številom vojakov, podčastnikov in častnikov; generalštab ima kar 500 ljudi za 7000 vojakov. Ob tem v največji vladni stranki tudi poudarjajo, da se je pač treba odločiti, ali bo država dala za topove ali za maslo. Če hočejo nekateri več denarja za topove, ga bo treba vzeti sociali. Spomnimo, da sta na čelu tako obrambnega resorja kot ministrstva za delo in socialo ministrici iz vrst SD in da Socialni demokrati v zadnjih dneh tudi zelo glasno zahtevajo izredno uskladitev pokojnin.
Več naših sogovornikov je kritičnih tudi do zdajšnjega vodstva slovenske vojske. Poudarjajo, da je načelnik generalštaba SV Andrej Osterman pogoje za pridobitev poklicne pokojnine izpolnil že sredi marca, vendar so na ministrstvu uporabili spremembe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po katerih se lahko pripadnik SV upokoji v letu, ko doseže pogoje za starostno upokojitev. Te pa naj bi Osterman dosegel konec letošnjega leta. »Katičeva ne zbere dovolj moči, da bi predlagala njegovo zamenjavo. Vsi vedo, da bi morali najti novega načelnika, a se gredo očitno politične igrice,« nam je dejal eden od sogovornikov.
Gibanje obrambnega proračuna Slovenije (delež glede na BDP)
Ministrstvo za obrambo, Srednjeročni obrambni program Republike Slovenije 2016–2020
PODATKI
Nato želi, da članice za obrambne proračune namenijo vsaj 2 odstotka BDP
DELEŽ V BDP
2,0
1,61
1,59
1,49
1,6
1,44
1,3
1,18
1,2
1,06
0,98
0,95
0,95
0,94
0,91
0,8
0,4
0
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2015
2016*
2017*
2018*
PREMIERJI
predvidoma
Janez
Janša
Borut
Pahor
Janez
Janša
Alenka
Bratušek
Miro
Cerar
* projekcija, predvidena v srednjeročnem obrambnem programu RS
