Kako so zdravili Jožico Horvat, ki je zaradi sepse umrla, potem ko po klicu na 112 njenih težav sprva niso ocenili za nujne, v novomeškem zdravstvenem domu še preverjajo z internim nadzorom. Stroka ne želi ugibati, ali in koliko k slabim izidom zdravljenja prispeva sedanja organizacija nujne pomoči. Vrstijo pa se opozorila, da bi bilo za bolnike bistveno varneje, če spremembe pri nujni pomoči v Sloveniji ne bi ostale na pol poti. Treba jih je izpeljati do konca, ugotavljajo na urgencah.
Še daleč do povsem poenotene urgence
Marsikaj bi bilo lažje, če bi bili urgentni centri res že organizirani tako, kot so bili zamišljeni, opaža direktorica Splošne bolnišnice Novo mesto dr. Milena Kramar Zupan. Delovati bi morali kot enotna, skupna urgenca pod eno streho in pod enim »gospodarjem«, je spomnila Kramar-Zupanova, ki je pred prihodom na čelo bolnišnice dolga leta vodila novomeški zdravstveni dom. Danes je, kot pravi, še vedno precej zmede, zato je tudi težje ugotavljati krivdo v konkretnem primeru.
»Težava je, ker so zdravstveni domovi v pristojnosti občin, bolnišnice pa v pristojnosti države. To sta dva ločena svetova. Tako imamo pod isto streho urgentnega centra zdaj dva gospodarja. To prehodno obdobje naj bi trajalo štiri leta, potem pa naj bi tudi primarna nujna medicinska pomoč prešla pod okrilje bolnišnice oziroma države. Zdaj še vedno kadrovsko, organizacijsko in finančno spada pod zdravstveni dom, čeprav se je preselila k nam,« pravi Kramar-Zupanova.
Bolniki vse pogosteje naravnost v bolnišnico
Za zdravstveni dom se s tem, kot dodaja, dejansko kaj bistvenega ni spremenilo, še vedno delajo enako kot prej, le da so na drugi lokaciji. »Se je pa bolnišnici bistveno povečalo število urgentnih bolnikov. Urgentni center naj bi bil namenjeni samo za bolnike z nujnimi stanji, toda ljudje dejansko ne vedo, kaj so to nujna stanja, in mnogi pacienti, ki so se prej zaradi neke zdravstvene težave obrnili na svojega osebnega zdravnika, pridejo zdaj kar v urgentni center.«
V novomeškem urgentnem centru so minulo soboto na primer obravnavali 220 pacientov in v nedeljo 250. Na letni ravni pričakujejo okrog 44.000 bolnikov, dvakrat toliko, kot jih predvidevajo plačila zdravstvene blagajne bolnišnici.
Poleg poenotenja pri organizaciji bo spremembe prinesel tudi enoten dispečerski sistem, je spomnila Kramar-Zupanova. »Zagotovo je dobro imeti lokalno dispečersko službo, ki pozna teren. Toda Slovenija je majhna. Ko bo dispečer v Ljubljani dobil klic, bo še vedno šla na teren lokalna enota. Morda pa bo ugotovil, da je bližje kakšna druga enota, in bo lahko napotil njo.«
Zmanjšati možnost za slabo presojo
Tudi predstojnik mariborskega urgentnega centra dr. Roman Košir ne želi ugibati, ali bi uniformen dispečerski sistem z dokončno izpeljano reorganizacijo nujne medicinske pomoči v primeru zdravljenja Jožice Horvat prinesel drugačen izid. Zagotovo pa bodo takšne spremembe, ko bodo enkrat zaživele, po njegovem povečale varnost za paciente. »Vzpostavljeno bo zaporedje vprašanj kličočim, ki bo pripeljalo do ustrezne stopnje nujnosti. Na tej osnovi bodo k posameznemu bolniku poslali najbližje reševalno vozilo z najustreznejšo ekipo. Vozila bi v takšnem primeru lahko poslali tudi iz druge regije, saj bodo postavljena na enoten zemljevid.«
Sam se je doslej srečal tako z bolniki, pri katerih so nujnost težav pred prevozom v bolnišnico podcenili, kot tistimi, kjer je bolnika spremljal zdravnik, čeprav za to ni bilo potrebe. Glede na trenutne načrte bo poleg mariborskega in ljubljanskega dispečerskega centra deloval še satelit na Obali, a vsi bodo delovali po enakem ključu, je spomnil Košir. Te načrte je treba izpeljati do konca, je opozoril.
»Kaj se je zgodilo v konkretnem primeru, naj pokaže nadzor. Centralizirana dispečerska služba tovrstnih dogodkov ne bi mogla povsem preprečiti, bi pa zmanjšala možnost zanje,« se strinja vodja ljubljanske reševalne postaje . Ko bo delovala, bo presojanje o klicih enotnejše, je poudaril, jasneje pa bo tudi, koliko ekip potrebujejo v posamezni regiji in na katerih mestih na terenu naj čakajo. Postopoma bodo vse večjo vlogo prevzemali urgentni zdravniki, je spomnil, postavila pa se bo tudi ločnica med nujno medicinsko pomočjo in neprekinjenim zdravstvenim varstvom, ki se danes prepletata.
