Ko človeka daleč od bolnišnic in zdravstvenih domov doleti srčni zastoj ali pa se ponesreči, je v dragocenih minutah pred prihodom ekipe nujne pomoči danes prepuščen le znanju ljudi v bližini. Poleg tega ni nujno, da bo k njemu pridrvela ekipa, ki mu je v tistem trenutku najbližje. Enotna dispečerska služba, ki bi lahko uskladila in bistveno izboljšala pomoč ob nujnih primerih na terenu, bi morala glede na prvotne napovedi z letošnjim letom že delovati. A njeno uvajanje se je izkazalo za težji zalogaj, kot je kazalo.
Urediti prostore in usposobiti zaposlene
Priprave na enotno dispečersko službo spremljajo odpiranje novih urgentnih centrov. V Ljubljani, kjer bodo usmerjali ekipe za velik del Slovenije, bo ta služba delovala v prostorih diagnostično-terapevtskega centra (DTS oziroma nove urgence), dosedanja gradnja pa za te prostore še ni poskrbela. Vmes so se tako ozirali tudi po začasnih rešitvah, ki pa jih zdaj ne iščejo več, pojasnjujejo na ministrstvu za zdravje. Ugotovili so, da bi bilo začasne prostore nesmotrno urejati. Z njimi bi namreč pridobili le nekaj mesecev, hkrati pa bi to precej stalo. Tako bodo čakali na nove prostore v ljubljanskem kliničnem centru, trenutno pa pripravljajo popise del oziroma javno naročilo za ureditev dispečerske službe v tamkajšnjem objektu DTS.
»Služba bo, če bo šlo vse po načrtih, začela delovati konec leta 2016,« pričakujejo na ministrstvu. Njeno financiranje je že zagotovljeno, poleg urejanja prostorov pa bodo morali prej pripraviti še pravne podlage in usposobiti zaposlene, ki bodo tam delali.
Navodila bodo dajali do prihoda ekipe
Enotna dispečerska služba bo prinesla napredek pri nujni pomoči, pričakuje vodja ljubljanske reševalne postaje Andrej Fink. »Ena od prednosti bo povezava med dispečerjem in kličočim. Ko bo nekoga na primer doletel srčni zastoj, bo kličoči vseskozi po telefonu dobival navodila, kako ravnati. Danes teh navodil ne moremo dajati, saj nas je preprosto premalo. V prihodnje pa bo dispečer ostal pri pogovoru s kličočim, dokler na kraj dogodka ne bo prispela ekipa nujne pomoči.« Pogosteje bodo lahko uporabili tudi defibrilatorje, ki so razporejeni po Sloveniji in lahko posamezniku rešijo življenje – če ljudje v bližini vedo, kje so nameščeni in kako jih uporabiti.
V pomoč bo tudi boljši pregled nad ekipami na terenu, je spomnil Fink. Danes se lahko zgodi, da je v bolnikovi bližini ekipa, ki pa zanj ne izve. V prihodnje bodo za vsako ekipo vseskozi vedeli, kje je in ali je prosta, spremljali pa bodo tudi, kolikšne so zmogljivosti bolnišnic. A čeprav si želijo, da bi že lahko delali po novem, je po Finkovem vseeno bolje prekoračiti zastavljeni datum in vse izpeljati, kot je treba. »Slabo bi bilo, če bi enotno dispečersko službo vzpostavljali preveč na hitro in bi zatem delali v neustreznih pogojih.«
