Zakaj je 64-letna Jožica Horvat iz Straže na reševalce čakala najprej šest ur in čez dva dni tri ure, nato pa ji v novomeški bolnišnici ob hudi sepsi niso več mogli pomagati, so včeraj pojasnjevali še v tamkajšnjem zdravstvenem domu. Po besedah direktorice Alenke Simonič ne prvi in ne drugi klic nista bila označena kot nujna obiska, ampak kot hišna obiska s pregledom.
V petek, 11. marca, je njihov dispečer ob 13.34 prejel klic Stjepana Horvata, soproga Jožice Horvat, je pojasnila Simoničeva. »Tedaj je bila naša ekipa na terenu. Glede na postavljena vprašanja in heteroanamnezo je bil klic označen kot hišni obisk. Šlo je za klic zaradi bolečin v križu,« je dejala. Medtem so prejeli še nekaj po njihovi oceni nujnejših klicev, nato pa so se malo pred šesto uro popoldne odpeljali v Stražo. Zdravnik je gospo pregledal, ocenil njeno stanje in ji dal (protibolečinsko) terapijo.
Ena ekipa za vso Dolenjsko
Do nedelje zjutraj pa se je stanje Jožice Horvat bistveno poslabšalo. Soprog je pet minut pred deveto uro zjutraj znova klical reševalce. »Naša ekipa je bila tudi takrat na terenu, kjer je bilo potrebno nujno zdravljenje. Vmes je imel dispečer naročene še štiri intervencije, med drugim tudi pri Horvatovih.« Tudi v drugo klic ni obveljal za nujno stanje, ko bi bilo ogroženo življenje. »Gospod je povedal, da je gospa slabša, kot je bila v petek, da je oslabela, da je mišice ne držijo, da ne more hoditi in nič ne je. Vmes je reševalna ekipa opravila še dve nujni intervenciji, ob 11.47 pa se je odpeljala proti Straži. Zdravnica je takoj ocenila, da je gospa za v bolnišnico.« Na podlagi dosedanjega pregleda dokumentacije so v zdravstvenem domu ocenili, da so ravnali korektno in v skladu s svojimi zmožnostmi. Vseeno pa bodo opravili notranji strokovni nadzor.
Simoničeva ob tem dodaja, da imajo za celotno območje Dolenjske, ki zajema 65.000 prebivalcev oziroma 800 kvadratnih kilometrov, na voljo le eno ekipo prehospitalne enote. Sestavljajo jo zdravnik in dva medicinska tehnika. Ker so največja prehospitalna enota v regiji, pa pomagajo še manjšim enotam na območju Metlike in Trebnjega.
»Ne bi klical, če ne bi bilo nujno«
Stjepan Horvat pojasnila zdravstvenega doma zavrača. Kot pravi, je pri obeh klicih jasno razložil celotno situacijo, opozoril pa je tudi na ženino hudo slabokrvnost, zaradi katere se je že zdravila. »Res ne bi klical, če bi šlo za kakšno malenkost. Sicer pa, četudi so prišli po več urah, so vendarle strokovnjaki in bi morali že v petek prepoznati, kako slabo je z njo.«
Kot smo že poročali, je Jožica Horvat 14. marca umrla zaradi sepse, obdukcija pa je pokazala na gnoj v desnem kolenu. Na slednjem je bila operirana lani jeseni. Ali bi preživela, če bi jo v bolnišnico prepeljali prej, je nemogoče z gotovostjo reči, bi pa zagotovo imela vsaj večje možnosti, je ocenila strokovna direktorica novomeške splošne bolnišnice Lučka Kosec.
Predsednik zdravniške zbornice prim. Andrej Možina je v sredo pojasnil, da so že prejeli prijavo o tem dogodku. Včeraj se je izkazalo, da je šlo za prijavo o sorodnem primeru, ki se je v enakem obdobju prav tako zgodil v novomeški regiji. Kot je pojasnil Možina, bo oba primera obravnaval njihov odbor za strokovno-medicinska vprašanja, nato pa se bodo odločili o nadaljnjih korakih. Tudi če prijave o zdravljenju Jožice Horvat ne prejmejo, bodo glede na težo primera od vseh vpletenih zahtevali pojasnila, je včeraj pozno popoldne napovedal Možina. Še vedno pa ostaja pri svoji oceni, da je v primeru Jožice Horvat zdravstveni sistem zatajil. Poiskati bo treba odgovore, kje, je poudaril.
Za boljšo sliko bo treba povezati nadzor
Strokovnjak za varnost in kakovost zdravljenja prof. dr. Andrej Robida ocenjuje, da morata bolnišnica in zdravstveni dom dogodek analizirati. Dobro pa bi bilo, da bi pacientkino pot skozi zdravstveni sistem pregledali kot celoto, torej od prvega klica, odločanja o prevozu v bolnišnico pa do samega zdravljenja v bolnišnici. Pomembno je namreč ugotoviti, kaj je prispevalo k slabemu izidu zdravljenja. »Če je prišlo do napake, je cilj, da se nikoli več ne ponovi. Sorodnikom pa se je treba, če se tako izkaže, opravičiti in jim ponuditi odškodnino.«
Robida ob tem opozarja, da bi morali za širšo sliko o takšnih primerih uvesti spremembe pri nadzoru. Danes namreč notranji nadzor opravi vsak zdravstveni zavod zase. V nadaljevanju lahko zdravniška zbornica preveri le ravnanje zdravnikov, zbornica zdravstvene nege ravnanje medicinskih sester, ministrstvo za zdravje ima le možnost upravnega, zdravstvena blagajna pa finančnega nadzora. Sistema kot celote tako ne preveri nihče, pa čeprav bi bila to najboljša pot do izboljšav pri kakovosti in varnosti zdravljenja.
