Obilica denarja na kapitalskih trgih, zaradi katerega so mnogi vlagatelji izgubili razsodnost, prinaša izredno nizke cene zadolževanja. Slovenija se je na primer v letošnji 1,5 milijarde evrov visoki izdaji 16-letne obveznice zadolžila več kot dvakrat ceneje kot pred dvema letoma. In to kljub dejstvu, da slovenska zadolženost vztrajno raste – lani je bruto javni dolg zrasel na 32 milijard evrov oziroma 83 odstotkov BDP – in zmanjšuje manevrski prostor v primeru novih eksternih šokov, pred katerimi vse glasneje svarijo ekonomisti in mednarodne institucije.
Javnofinančna slika se izboljšuje
Posledično obstaja resna bojazen, da bi utegnilo biti postopno izboljševanje slovenske javnofinančne slike na koncu prepočasno. Nova kriza bi namreč lahko prinesla potrebo po novem zadolževanju.
Za zdaj pa velja, da se javnofinančna slika izboljšuje – javnofinančni primanjkljaj se je namreč po krepkem znižanju lani prvič od leta 2008 spustil pod tri odstotke BDP – na 2,2 odstotka, kar je 2,7 odstotne točke manj kot leto pred tem. Po prvih izračunih državnega statističnega urada je država pridelala zgolj 836 milijonov evrov primanjkljaja, kar je posledica omejevanja izdatkov na eni strani, a še pomembneje višje gospodarske rasti in s tem ugodnejših gibanj prihodkov države na drugi. Izdatki države so se lani nominalno znižali za 1,7 odstotka, medtem ko so prihodki zrasli za 4,3 odstotka, na 17,4 milijarde evrov.
Primarni presežek prvič v sedmih letih
Pomembno so k nižjemu primanjkljaju prispevale odsotnost enkratnih transakcij, kot so dokapitalizacije bank, ki so v preteklih letih opustošile državno blagajno za več milijard evrov, izravnave plačnih nesorazmerij in na primer odškodnine izbrisanim ali neizplačani prihranki hrvaških in bosanskih varčevalcev stare Ljubljanske banke. Vse te transakcije so v preteklosti krepko višale javnofinančni primanjkljaj, ki se očiščen enkratnih transakcij zmanjšuje že nekaj let. Samo v zadnjih dveh letih se je znižal za več kot 700 milijonov evrov.
