Nad slovenskim proračunom za letošnje leto se zgrinjajo temni oblaki. Razkorak med realnostjo in njegovo vsebino je prepričal Bruselj v razvrstitev Slovenije med države, ki tvegajo neizpolnjevanje proračunskih zavez in ogrožajo cilj popolne uravnoteženosti javnih financ do leta 2020. Na srečanju komisije DZ za nadzor javnih financ je bilo tako včeraj slišati več pozivov opozicijskih politikov k odločnejšemu ukrepanju vlade.
Rebalansu proračuna, vsaj za letošnje, če ne tudi za prihodnje leto, je po Bruslju še bolj na stežaj odprl vrata Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki je sredi tedna znižal napoved gospodarske rasti Slovenije za več kot četrtino – za 0,6 odstotne točke, na 1,7 odstotka.
Premier Miro Cerar kljub temu meni, da ni razloga za pesimizem: »Je pa razlog za to, da intenzivno iščemo rešitve o tem, kje bomo kompenzirali tisto, kar ta hip ni optimalno.« Ob hitrosti iskanja rešitev iz preteklih let se bomo po dveh letih gospodarske rasti, s katero smo prekašali praktično vse države EU, hitro vrnili v sivo povprečje.
Skromnejša rast porabe lahko udari po DDV
Tako v Umarju, katerega napovedi so podlaga za oblikovanje proračuna, kot v gospodarstvu iščejo razloge za nižjo rast krčenja obsega vlaganj. Obseg bruto naložb naj bi se letos tako znižal za več kot 230 milijonov evrov ali tri odstotke in ne za 1,8 odstotka, kot je bilo sprva predvideno. Znižanje obsega naložb zasebnega sektorja bi utegnilo primorati državo v krepitev državne porabe, saj bi v nasprotnem primeru tvegala še intenzivnejše krhanje gospodarske rasti. Na odhodkovni strani proračuna bi imelo to nov negativni učinek. Na prihodkovni strani pa učinki nižjih naložb ne bi smeli biti pretirani, navsezadnje so mnoga vlaganja deležna davčnih olajšav: »Zaradi izpada naložb ne bi smelo priti do večjega izpada prihodkov, kot je davek na dodano vrednost (DDV),« je pojasnil Boštjan Vasle, direktor Umarja.
Precej resnejše implikacije na prihodke v davčno blagajno bosta imela znižanje gospodarske rasti in počasnejša rast trošenja gospodinjstev, ki lahko pomembno vplivata na obseg pobranega DDV. Zasebna poraba se bo po oceni Umarja letos okrepila za 2,1 odstotka, kar je pol odstotne točke manj, kot so predvideli v jesenski napovedi. Učinki počasnejše rasti zasebne porabe bi lahko oropale letošnji proračun tudi za 20 ali celo več milijonov evrov prihodkov.
Za proračunskimi težavami (spet) metodologija EU?
Natančnejši izračun bodo morali narediti na ministrstvu za finance, kjer se še niso odločili, ali sta potrebna rebalansa proračuna za letošnje in prihodnje leto. A dejstvo je, da vsako znižanje gospodarske rasti vpliva tudi na prihodke proračuna. »Torej postavlja pod vprašaj vse zastavljene cilje, tudi spoštovanje fiskalnega pravila, ustave in seveda pravil EU,« je pred dnevi dejal finančni minister Dušan Mramor.
V komisiji DZ za javne finance so tako Mramorja včeraj pozvali k sprejemu takšne fiskalne politike, ki bi hkrati zagotavljala uresničevanje zavez EU in izvajanje fiskalnega pravila ter na drugi strani preprečila nadaljnji padec gospodarske rasti.
Ukrepov, s katerimi bi lahko izpolnili te cilje, Mramor včeraj ni razkril, temveč je vztrajal, da je poslabšanje proračunske ocene odraz neustrezne metodologije, na podlagi katere Bruselj ocenjuje, da se slovensko gospodarstvo pregreva in bi moralo še več prihraniti.
