Anton Krkovič ima nedvomno velike zasluge za osamosvojitev Slovenije, kar pa še ne pomeni, da je s tem že kar vnaprej razbremenjen odgovornosti za morebitno kaznivo dejanje, ki bi ga pri tem lahko storil. Dokazi za tako obtožbo (za protipravno povzročitev smrti dveh pilotov neoboroženega helikopterja) so bili skrbno zbrani in objavljeni v knjigi Drage Potočnjak »Skrito povelje«, nato pa še v kazenski ovadbi Emilije Mrlak, vdove po pokojnem pilotu Toniju Mrlaku. Ali ti dokazi obtožbo potrjujejo ali ne, lahko pravno veljavno odloči samo sodišče.
Od visokega častnika in od njegovih političnih podpornikov bi bilo pričakovati, da to razumejo in da sodni postopek, ki se je začel, sprejmejo kot nekaj normalnega, ne pa da s sklicevanjem na (sicer nesporne) zasluge, še manj pa s pripisovanjem vdovi pokojnega in njeni sestri, da sta lutki v rokah nekoga drugega (kar je hudo žaljivo za obe), pravzaprav izvajajo politični in medijski pritisk na sodišče, da svoje vloge ne bi opravilo tako, kot se to v pravni državi spodobi.
»Krkovič pravi, da je dal helikopter sestreliti, ker je bila vojna..., pri tem pa ni vedel, kdo je v njem,« smo prebrali v Delu. Ni bistveno, ali je vedel za Mrlakovo sodelovanje z našimi ali ne – bistveno je, da je dal ukaz za sestrelitev neoboroženega helikopterja, kar pa je nedvomno vedel. To pa je tisto, kar je tudi po vojnem pravu (če bo sojenje potekalo po njem – v to zapleteno pravno vprašanje se tu ne spuščam) – prepovedano in kaznivo: usmrtitev »sovražnika, ki nima sredstev za obrambo«. Če bo to kaznivo dejanje v postopku dokazano, lahko sodišče seveda upošteva za obtožene mnoge in zelo tehtne olajševalne okoliščine – le resnica naj bo končno ugotovljena in sodno priznana.
Morda še tole: med laičnimi bralci najbrž marsikoga moti obtožba, da je bilo očitano kaznivo dejanje storjeno »na zahrbten in grozovit način«. Zahrbtnost in grozovitost te usmrtitve dveh pilotov neoboroženega helikopterja bi bilo mogoče očitati le nekomu, ki je vedel, da je Toni Mrlak »naš človek na njihovi strani«, pa bi kljub temu ukazal njegovo sestrelitev. Ker je Draga Potočnjak, kot piše v Dnevniku, včeraj izjavila, da Krkovič tega morda ni vedel, oba podrejena strelca raket pa seveda še manj, ta del obtožbe najbrž ne bo vzdržal – razen če se dokaže, da je obtoženi za to vedel.
Toda zgolj to še ne pomeni, da potem kaznivo dejanje ni bilo storjeno ali da je že zastarano. Po vojnem pravu namreč kaznivo dejanje uboja sovražnika, ki nima sredstev za obrambo, še ni zastaralo tudi v primeru, če je bilo pri tem ubitih več ljudi (več kot eden). Tu sta bila ubita dva. Naj se izpelje postopek, kot se v pravni državi spodobi (brez političnih pritiskov) – samo tako bo lahko pravici zadoščeno. Tisti, ki jo pričakujejo prizadeti svojci žrtev, in tisti, ki jo pričakujejo obtoženi.
