Dilema o tem, zakaj sploh lahko kupujemo vozila, ki z lahkoto presežejo 250 ali celo 300 kilometrov na uro, je stara. Je pa za motoriste posebej relevantna in aktualna. Moč motociklov v zadnjih letih kljub polemikam o smiselnosti tega strmo narašča. Na trgu je tako vse več športnih modelov, ki imajo več kot 200 konjev (147 KW) in manj kot 200 kilogramov. Če si težko predstavljate tak motocikel, si zamislite, kako bi bil videti vaš avto s 1200 konji. Le da bi v nasprotju z motornim kolesom še vedno imel štiri kolesa, varnostni pas, sedem varnostnih mehov in karoserijo, ki bi ublažila trke.
Še pred desetimi leti so bila tako zmogljiva cestna motorna kolesa dostopna le dirkačem. »Dvestokonjska« znamka je bila dolgo tabu v motociklizmu, v zadnjih letih pa je to za športne motocikle praktično nuja. Trend vse močnejših agregatov je medtem zajel še druge tipe motociklov – danes tako ni nič nenavadnega, če ima tudi potovalni enduro 160 ali več konjskih moči. Motorno kolo, namenjeno dolgim potovanjem in občasnim izletom na teren, ki preseže 250 kilometrov na uro!
In medtem ko zmogljivosti motociklov nezadržno rasejo, jim večina motociklistov komaj še sledi. Zaradi ogromne ponudbe poceni rabljenih motociklov, ki so do še pred nekaj leti veljali za najboljše v svojem razredu, in razmeroma blage politike na področju vozniških izpitov, ki že 24-letnim voznikom tudi brez predhodnih izkušenj dovoljuje pridobiti izpit kategorije A brez omejitev, je na naših cestah vedno več motociklistov, ki ne obvladajo vse močnejših motornih koles.
Tudi varnost večine motornih koles kljub novim elektronskim pomagalom (ABS, kontrola zdrsa pogonskega kolesa), boljšim zavoram in vzmetenju ni sledila povečevanju zmogljivosti agregatov. Kljub nekaj zanimivim poskusom v zadnjih letih revolucij ni bilo niti pri varnostni opremi motoristov. Jakne, hlače, obutev, čelade in razni ščitniki so kljub nekaterim poskusom enaki kot pred desetletjem ali več. Enako bi lahko rekli tudi za ceste, ki pa so zaradi varčevanja v večini primerov v še slabšem stanju kot nekoč.
Prometna politika je torej pri motociklistih na razpotju. Ker je iluzorno pričakovati, da nam bo kdaj uspelo zajeziti razvoj vse hitrejših motornih koles, bo očitno treba bolj restriktivno politiko uveljaviti pri voznikih. Začenši z zaostritvijo pogojev za pridobitev vozniškega dovoljenja. A kategorija brez omejitev bi morala biti ne glede na starost voznika vezana na predhodne izkušnje z manj zmogljivimi motocikli. Drugi ukrep je obvezen trening varne vožnje za motocikliste začetnike, ki ga je država precej nerazumljivo predpisala samo za avtomobiliste. Nobeden od ukrepov se sicer ne bo prijel takoj, kar pa ne pomeni, da lahko z njimi odlašamo.
