Prav nenavaden prizor se ponudi vsako leto na velikonočni ponedeljek, ko cerkev sv. Kancijana v Mirni Peči na Dolenjskem napolnijo v motoristično opremo odeti verniki. Velik prireditveni prostor pred cerkvijo je bil včeraj dovolj velik za kakšnih pet tisoč motoristov, kolikor naj bi se jih po oceni organizatorjev, Moto kluba Trebnje, pripeljalo z vseh koncev Slovenije. Za občino z manj kot tri tisoč prebivalci še kar znosna številka, v primerjavi s tisto izpred treh let, ko je Mirno Peč zasedlo kar okrog 12.000 motoristov.
»Če si bolan, na motorju ozdraviš«
»Ko sem bil še fantič, sem staršem včasih izmaknil tomos in se vozil po vasi. Potem se je počasi stopnjevalo, moji motorji so postajali večji, zmogljivejši,« svojo ljubezen opisuje Anton Stražišar iz okolice Ljubljane. Lansko leto je z motorjem in v družbi prijateljev po slovenskih in evropskih cestah prevozil 26.000 kilometrov. »To je način življenja. Kdor tega nima v sebi, ne bo nikoli razumel. Tudi če si bolan, kar ozdraviš, ko sedeš na motor,« pravi Stražišar, ki ne mara divje, predrzne vožnje. »Saj ne rečem, na odprtih cestah, kjer se da, si je pa včasih tudi treba dati malo duška, sploh če je dan lep, poln energije,« hkrati prizna. Kljub vsakoletnim preventivnim akcijam statistika prometnih nesreč v zadnjih letih ni nič kaj naklonjena motoristom. V letu 2014 je na slovenskih cestah umrlo 15 motoristov, lansko leto kar 25. A kot opozarja predsednik trebanjskega motokluba in Zveze motoklubov Slovenije Leopold Pungerčar, statistika ne pove nič realnega.
Statistika ni odraz dejanskega stanja
»To, da je eno leto več in drugo leto manj nesreč motoristov, je zgolj naključje in ni odraz dejanskega stanja. Policija na osnovi aktivnosti prejšnjega leta ugotavlja, ali se je stanje izboljšalo ali poslabšalo. Toda aktivnosti moraš planirati in izvajati dolgoročno, deset, dvajset let. Šele potem bomo lahko rekli, ali smo nekaj naredili dobro ali ne. Poleg tega izboljšanja stanja na cestah nikakor ne moremo doseči samo s policijsko aktivnostjo in z represijo, pač pa z vzgojo že v družini in šolah.« Po Pungerčarjevih besedah se motoristi vendarle iz leta v leto bolj zavedajo, da je treba pred vsako sezono temeljito pripraviti motor, opremo in predvsem samega sebe, tako umsko kot fizično.
Kot pravi Jaka Turšič iz Šentruperta, je treba z motorjem na cesti uživati. »Kdor hoče dirkati, naj gre na Grobnik. Pri mladih je še vse preveč vihravosti, nepremišljene vožnje. Fantje se igrajo z življenjem. Res pa je, da si lahko še tako previden, pa te kdo spregleda. A še vedno lahko rešiš situacijo, če si dobro pripravljen in znaš predvideti, kaj bo storil neki voznik, ki se ti približuje.«
Župnik na motorju
Korenine blagoslova motoristov v Mirni Peči, ki pomeni nekakšen neformalni začetek motoristične sezone, segajo osemnajst let nazaj, ko je v mirnopeški fari deloval župnik Janez Šimenc, tudi sam velik ljubitelj motorjev. »Takrat je oživel domači motoklub. Pa sem rekel: Fantje, imamo nekaj novih motorjev, dajmo jih blagosloviti. In to se je zgodilo.« Šimenc pravi, da je, kar zadeva motorje, postal kar malo zapečkarski. »Na leto prevozim le kakšnih 2000 kilometrov, več mi žal ne znese. A v Mirno Peč pridem vsako leto, to čutim kot nekakšno dolžnost.« Včeraj se je z motorjem pripeljal iz Kranjske Gore, kjer trenutno opravlja svoje poslanstvo. In ker vendarle ne more iz svoje kože, napoveduje podoben dogodek čez dobre tri tedne tudi tam.
Izkupiček letošnjega srečanja bodo organizatorji namenili za desetletno iz Poljan pri Mirni Peči, ki se že vse življenje bori s cerebralno paralizo. Septembra jo v Ameriki čaka draga operacija na hrbtenjači. Dobrodelnost je sicer vodilo številnih slovenskih ljubiteljev motorjev. Motoristi Goldwing zveze Dolenjske bodo, denimo, junija v Tržiču s svojimi konjički naokoli popeljali otroke z downovim sindromom. So pa tudi veliki ljubitelji slovenskega športa. Potem ko so se pred dnevi v Škofji Loki skupaj s Petrom Prevcem veselili njegovih uspehov, bodo danes popoldne z motorji na prireditev v Zabrdju pri Mirni popeljali še slovenske smučarske skakalke.
